Princi na belem konju…
Objavil Sunshine, dne 23.01.2007
Short update. Za sabo imam nedvomno najkrajšo zvezo mojega življenja. Celi štirje dnevi! 
Pa sem že mislila, da sem se nekaj naučila o življenju. Oh silly me. 
Niti ne vem ali naj se smejim ali jokam. Življenje je prav ena pestra kolobocija prepletenih dogodkov. Že skoraj dva tedna nazaj sem imela v glavi idejo, da bi pisala o željah in pričakovanjih od idealnega partnerja. Potem je prišla tista nesrečna novica o samomoru, naslednjič pa sem dobila preblisk, da bi pisala kar tako malo mešano. Potem smo v neki temi babnice razpredale o idealih takih in drugačnih. Že takrat se mi je zdelo vse skupaj kot nek hint, da se moram spraviti k pisanju. In potem danes tale preobrat… Well očitno RES moram o tem kaj napisati. Zdaj imam nedvomno čas in potrebo po zapravljanju nekaj časa, kljub temu da mi mačka paradira pred ekranom in me žgečka z repom pod nosom.
Običajno prav uživam ob raznih romantičnih komedijah, ob katerih lahko daš možgane na pašo. Potem sicer ponavadi pridejo trenutki, ko se jezim nanje in na idealizirano predstavo o zvezah, ki jo podajajo. Ste že kdaj v romantični komediji videli koga, ki si sedeč na wc školjki v groteskni pozi striže nohte na nogi? Ne? Tudi jaz ne. Ste že kdaj videli romantično komedijo kjer akterja po prepiru ne bi spet našla skupne poti naprej? Ali pa tečnega tipa, ki pride po službi utrujen domov iz službe z razbolelo glavo, ženska pa še isto sekundo začne čvekati o neumnostih, medtem ko on zavija z očmi. Kaj pa žensko, ki ji je zmanjkalo tamponov in mora moškemu po najboljših močeh razložiti katere naj gre kupit. Pa je vse to življenje…
Običajno si domišljam, da sem prehodila že kar velik del poti stran od teh idealov. Jasno mi je, da nihče ne zna brati misli. Tudi to, da prepiri nedvomno bodo. Pravzaprav se ne nek bizaren način prvega prepira kar malo veselim, saj mi njegov način konfliktnih situacij pove ogromno o človeku. Dvomim da bi si sploh upala trditi da človeka res poznam in da sva prava drug za drugega, dokler ne bi doživela in prebrodila prve krizice. Samoumevno mi je, da vsi rabimo svoje prijatelje, svoje hobije in čas zase ter da ne moreš (in ne smeš) svojega življenja do zadnje nitke preplesti z življenjem nekoga drugega. Najbrž bi primere svoje “naprednosti” in “zrelosti” v tej smeri lahko razpredala še nekaj časa. A glej ga zlomka. Potem se ujamem v situaciji, ko sem skregana sama s sabo.
Tuhtam kaj vse naj bi moj partner imel, da bi bila to res super zveza. Že najosnovnejši seznam je kar dolg, če bi nekdo rekel da naj si v miru dam duška, pa bi bil seznam raznih “mora” in “hočem” in “želim” strašljivo podoben obsegu Vojne in miru. In seveda verjamem, da tudi sama posedujem precejšen nabor pozitivnih lastnosti, ki mi vsaj nekako dajejo pravico do zahtevnosti. Resničnost tega prepričanja bodo seveda lahko presodili edino tisti, ki imajo z mano precej opravka. Opazujem ljudi okoli sebe in se sprašujem koliko priložnosti sem že spustila iz rok, ker je nekomu manjkalo nekaj bistvenega. No, pravzaprav “bistvenega”. Spoznavam ljudi (v kontekstu te teme predvsem moške) in si mislim “saj je fajn, prijeten in zabaven človek, a imava drugačne poglede na varanje, politiko, različno sva se pripravljena prilagajati, ni uspešen v življenju, bla bla bla in jade jade jade in tole med nama ne bi šlo”. A vsakič pogledam za nazaj in vidim, da so moški, ki sem jih imela strašno rada vsi imeli neke “bistvene” pomankljivosti.
Finta je bila le v tem, da so v moje življenje prišli skozi zadnja vrata. Ko človeka spoznavam v kontekstu “dajva videt, če sva za skupaj” analiziram stvari do podrobnosti in me marsikaj lahko odvrne. Čim pa spoznam nekoga neobremenjeno, friendly, ga vzamem pač takega kot je. Z motečimi faktorji vred. In z marsičem se da živeti. Ta moja lastnost mi ni prav nič všeč in mislim, da jo bom poskušala odpraviti. Če moj bivši tole zdaj bere se mu prav gotovo smeji rit. Cepeta od navdušenja in presrečno vpije “I knew it, I knew it!”. Ja, res je… Najverjetneje sem bila marsikdaj preveč zahtevna. Skoraj gotovo sem si kdaj s tem tudi škodila. Ampak (te moj jebeni ampak!) po drugi strani pa verjamem da pazljivejše kot izbereš svojega sopotnika za pot skozi življenje, večja je verjetnost, da boš živel v lepi, polni, ljubeči in razumevajoči zvezi. In tega si vsi želimo, kajne? Prava zagonetka.
P.S.1 15. februarja imamo s salsa skupinico nastop in v četrtek prvi trening. Prav strašno se veselim. Pogrešam nastopanje in tisto prijetno tremo, preden stopiš pred ljudi.
P.S.2 Ura je pol treh zjutraj in jaz še vedno ne morem spati. Poštenega najditelja off gumba za moje možgane ponižno naprošam, da mi ga čim prej dostavi.
24.01.2007 ob 03:04
off gumba našel nisem. žal. srečno pri salsa nastopu. drugače pa mislim, da boš nekoč že našla koga, s katerim bi plesala in plesala in plesala …
24.01.2007 ob 06:12
pomoje pa da ne
24.01.2007 ob 06:28
24.01.2007 ob 06:43
Zmeda
Lep pozdrav
24.01.2007 ob 06:51
@ pet-in-g-seks: Hvala ze lepe želje.
Tako za nastop kot za srečo v ljubezni. 
@ superdux: Ker?
@ losko: Samo dobra navodila mi daj pa pridem.
Ker tale nespečnost je dovolj dobra motivacija da se potrudim.
@ Aleš: Vem da je zmeda. Upam, da bo kdaj bolje.
24.01.2007 ob 07:53
Huh … dokler pri partnerju analizraš pro et contra in misliš, da z nekom ne moreš bit, ker ni npr. ni dovolj uspešen še nisi srečala ta norega občutka zaljubljenosti, ko ti je (karikirano) vseeno tudi če bi bil klošar …
In čutiš in vidiš, da dela toliko neumnosti in stvari ki si jih sovražila, ampak ob njem vidiš, da se res da krompir narezati tudi drugače. Čeprav si mu najprej dopovedovala, da no way … krompir na kocke ne na rezine … ampak pol vidš, da se da tut na rezine narezan krompir prav dobro speči …
Jaz sem se tudi vedno spraševala o pro et contra in običajno ostjala sama … v zadnjih mesecih mi nekdo odpira oči!
24.01.2007 ob 08:10
Kolegica,ko se bo pojavil pravi princ na belem konju,boš izvedela takoj!
Občudujem ples in ti želim veliko lepih plesnih korakov.Kar tako naprej,mogoče,ga boš spoznala na plesu!
24.01.2007 ob 08:36
@ argentinka: Najprej hvala za komentar, čeprav se v njem ne najdem. Mislim, da je razlog predvsem v tem, da jaz zaljubljenosti ne cenim prav visoko. Saj je prijetna, ne zdi pa se mi nujno potrebna za uspešno partnersko zvezo. Pravzaprav se mi zdi prej ovirajoči dejavnik, saj nikoli ne moreš vedeti kaj bo ostalo, ko zaslepljenost, evforija in idealiziranje minejo. Pogosto je celo tako, da kasneje ugotoviš da ti realna oseba še zdaleč ne ustreza tako kot oseba, ki si jo zaznaval v času zaljubljenosti.
Sama bi mnogo raje videla, da bi se moja zveza začela realno in umirjeno, s tehtnim premislekom. Na način ko bi že na začetku opazila tako pozitivne kot negativne lastnosti in bi lahko presodila, če z njimi zmorem živeti ali ne.
Drugače pa sem že doživela ta nori občutek zaljubljenosti. Z metuljčki ob vsakem dotiku, evforični sreči ob vsakem pogledu in razneženosti ob vsaki lepi besedi. Le da sem jaz celo v takem stanju vedela, da zadeva ne bo dolgega veka, saj naju razen evforije ne druži kaj dosti skupnega.
Jaz se ne zaljubljam prav hitro (in pogosto). Se mi pa zdi pomembno, da ugotoviš če ti je všeč realen človek in ne tak, kot je idealiziran v tvojih mislih. Jaz si želim, da bi mi bilo življenje lepo s človekom takim kot je in z mano tako kot sem, ne pa da bi morala “požreti” en cel kup motečih faktorjev, da bi mi bilo življenje znosno.
Ker nekaj je dejstvo. Ljubezen je lahko večna, zaljubljenost pa relativno kmalu mine. In predvsem VEDNO mine. In takrat ti pogosto spet zapaše krompir na rezine.
Sama se drugače precej vidim v Katarininem razmišljanju.
Sem pa vsekakor vesela zate, da si srečna ob nekom, ki ti odpira oči. Naj le traja!
@ Sandra: Wow, hvala za lepe želje.
24.01.2007 ob 09:13
Tole je kar zanimivo, kar se tiče kako iščeš partnerja za dolgotrajno zvezo. Vedi da nobody is perfect še manj pa mi moški
V zvezi je potrebno veliko več kot samo sprejeti kdo je kak, saj pridejo vmes tudi situacije ko ne veš kako reagirati. Vsaka zveza mora imeti tudi kompromise tako z ene kot druge strani, le tako se bosta lahko izpopolnjevala. Če ti na začetku ne diši kako ne pospravi copatov, verjemi ti bo čez čas to nekaj čisto normalnega oz sprejemljivo, saj on je tisti ki te potolaži, osreči in zabava, ravno tako pa tudi njemu na začetku ni vse lepo, ga tudi kaj moti ampak če je vzrajen bo tudi on čez čas gledal na stvari ki so mu všeč pri tebi. Za zvezo, ki je uspešna, pa je potrebno imeti tudi dobre odnose v postelji, zakaj, zato ker se tam razgalimo pred človekom, tako fizično kot čustveno in če si tam znata deliti nasvete in upoštevati mnenja drug drugega ter povedati kako skrivnost potem je pot veliko lažja v zvezi. Vedi pa da soul mate ne obstaja, saj zame ne, ampak smo si preveč različni in moramo tolerirati napake drugih (jasno male nepomembne napake ki nas bolj ali manj motijo na začetku) in pa pohvalit vsako dobro stvar, ter večkrat tudi reči da imamo nekoga radi.
Just my opinion.
24.01.2007 ob 09:23
Bi se kar strinjala.
Saj pravim, da je vsak od mojih bivših imel napake in napakice (ter očitno tudi vsaj eno nepremostljivo NAPAKO, drugače ne bi bil bivši), ki pa niso bile bistvenega pomena. En ni pospravljal drobtin, spet drugi je za moj okus prevečkrat povzdignil glas, kdo drug ni maral zelenjave, pa sem imela probleme kaj skuhati, kakšen je kronično zamujal in še in še. Pa se vse to preživi. Kompromisi so nujni in potrebni in večinoma zelo enostavni, dokler ne gre za stvari/področja, ki so bistvo tvoje osebnosti. Takrat pa začneš stvari dajati na tehtnico.
24.01.2007 ob 10:15
Tole z off gumbom je sicer pobožna želja, pa se bojim, da spadaš med tiste, pri katerih na armaturi ni ostalo nobene luknje več, da bi se vanjo lahko montiral še en gumb…Nič ne de, jaz še zmeraj verjamem, da smo ljudje na do sedaj edinem znanem naseljenem planetu tukaj zato, da zorimo, fermenti zato pa so predvsem v možganih…
Dodala bi še, da sem pred kratkim na enem blogu odkrila, da patenta na moj način najdenja partnerja ne morem dobiti, ker so tudi drugi doživeli isto: obstaja nek čuden zakon, da ljudje, ki so prepričani in ob vsaki priložnosti trdijo, da se nočejo poročiti, da pravzaprav nimajo časa za partnerja itd. … well, they get hitched.
Mogoče zato, ker kljub vsej dvojini vsake toliko časa moram igrati solo in bi se sama sebi zdela zelo krivična, če bi popolnost partnerja plačevala z izleti vstran od te popolnosti.
Kar se tiče partnerstva, sem med branjem tvojega posta ugotovila eno pomembno stvar: sama nimam niti pol toliko pojma o teh stvareh.
Kar se pa “nezaželenih” oz. “neprijetnih” lastnosti tiče: sama sem kar precej vesela, da obstajajo. Ne vem zakaj, ampak ne bi zmogla živeti z nekom, ki perfektno paše … erm … name.
Tako pa si oba privoščiva napake in se “lakše diše”. Seveda pa ima vsak svoje meje, čez katere drugi naj ne bi šel - ampak takšne stvari je najbolje razčistiti na začetku…
24.01.2007 ob 10:35
Ravnokar sem se nečesa zanimivega spomnila. Ne glede na mojo obsedenost s plesom mi partnerjevo plesno znanje nikoli ni bilo pomembno. Najbrž je to “me time”, ki ga rabim zase in me zato ne moti če hodim plesat sama. Do danes še niti en sam moj partner ni imel pojma o plesu.
24.01.2007 ob 11:02
Zveza se obdrži le če je LJUBEZEN.
24.01.2007 ob 11:12
Če bi bli moški popolni, potem bi to pomenilo, da ženske niso popolne. In če žesnka pri sebi ugotovi, da je njen partner boljši od nje same….. gorje mu…
24.01.2007 ob 11:40
Hm, pameten: poznam tako ženske, ki trpijo, ker je mož očitno pametnejši, kot tudi moške, ki zatrepetajo vsakokrat, ko se ženska izkaže za bolj inteligentno.
To tekmovanje so v prejšnjih časih reševali s tem, da so se moški zmeraj poročali “navzdol” (torej se inženir poroči z medicinsko sestro), pa zgleda, da ne funkcionira več tako 100 %. Poznam nemogočo medicinsko sestro, ki je svojega moža inženirja “potegnila” na svoj duhovni nivo - ojej… Po drugi strani pa še danes visoko izobražene ženske zelo težko najdejo partnerje, ki bi si upali…
24.01.2007 ob 11:49
Ne glede na izobrazbo,če se s partnerjem nimaš kaj pogovarjat,potem prekini razmerje!
24.01.2007 ob 11:56
@ alcessa: Saj vem da je to z gumbom pobožna želja.
Podnevi me niti ne moti da vedno kaj tuhtam in analiziram, strašno pa me moti ko ne morem ustaviti toka misli ponoči. 
Predvsem takrat si zaželim off gumb; čez dan mi je pa čisto cool če razmišljam na 100%.
Če si relativno mlada (which I don’t know) pristala s svojim sedanjim partnerjem je kar razumljivo, da o tem nisi rabila dosti tuhtati. Meni pa se je izjalovilo nekaj zvez in sem sama pri sebi želela določene stvari razjasniti kaj se mi je pripetilo in kako bi bilo najbolje postopati v prihodnosti. Ampak vse to so samo ideje, ne pravila, kajti tudi sama se spreminjam.
Ta “tvoj” čuden zakon pa velja le v primeru, če je ljubezen na obeh straneh velika. Takrat najdeš čas, se poročiš, imaš otroke, čeprav si prej tega nisi želel. Če pa nisi prepričan da želiš v to zvezo vlagati svoj trud, čas, energijo in delati kompromise je pa že prva ovira dovolj da rečeš da ne želiš zveze sploh. Pa bilo to zato, ker se nočeš poročiti, drugi pa, ker imaš preveč dela, ker ne želiš imeti manj časa za hobije. You name it.
“Nezaželenih” oz. “neprijetne” lastnosti so res lahko začimba zvezi, neprenosljive lastnosti pa ne. Jaz niti ne računam da bi našla takega, ki bi mi ustrezal ČISTO v vsem. Je pa - kot sem že omenila - že osnovni must seznam relativno obsežen in izključujoč z velik del populacije.
24.01.2007 ob 12:00
@ Miha: Se strinjam. Zveza se obdrži če je ljubezen, kar pa ni enako zaljubljenosti. Pri zaljubljenosti se zveza lahko obdrži, še pogosteje pa se ne. Pri ljubezni pa je to njuna obojestranska(!) odločitev, da bosta delala na tem da bo zveza funkcionirala. In potem se lahko daleč pride.
@ pameten: Zakaj se ti zdi pa huje, če to ugotovi ženska kot moški? Moj wild guess je, da zaradi kulturnih vzorcev danes še vedno moški težko prenašajo žensko uspešnost in ne obratno.
@ alcessa: Se strinjam da je neenakost v obe smeri lahko problematična. In hudo je, ko eden drugega vleče navzdol na svoj nivo.
24.01.2007 ob 12:10
@sunshine … To je pa tako, vsaka žena, oz. partnerka do potankosti obvlada svojega moškega - v dno duše. Pri tem moški o tem nima pojma. Če ženska želi ga lahko v celoti uniči, lahko pa ga tudi dvigne in mu da energijo za uspehe tudi na poslovnem področju. Če ženska želi pomagati svojemu moškemu, lahko ta postane res njen princ… lahko ga pa spremeni v žabo.
To moraš priznat da je res.. .ne glede na izobrazbo.
Je že tako, da v naši družbi o vsem odločajo ženske.
Recimo: kam na dopust, nakup avta (moški odloči o znamki) kdo so družinski prijatelji, vzgoja otrok, gradnja hiše, tekmovanje s sosedi, itd.
Torej tvoj princ je lahko samo nekdo, ki ti bo izpolnjeval želje……..seveda, če boš ti tako želela.
24.01.2007 ob 12:23
Sunshine, bom govorila izključno iz lastnih izkušenj: verjetno bo enkrat prišel čas, ko boš domislila vse, kar je pomembno in boš pač imela shranjeno miselno ogrodje za vse, kar te potem sreča v lajfu in ne bo treba žrtvovati celih noči za razmišljanje. Pa dober občutek je, ko so situacije čedalje bolj znane in se človek lahko posveti samo še novim podrobnostim. Čez dan.
Kar se partnerstva tiče, jaz pravzaprav ne bi smela javno govoriti o tem, ker res nimam tistega, čemur dandanes upravičeno pravimo izkušnje (moža sem spoznala pri tvojih letih in je bil moj ta tretji fant, prva dva sta bila enostavno dolgočasna, kaj hujšega pa tudi ne).
Včasih se mi zdi, da sva tudi midva takšna ekskluzivna primerka in da nama je lažje, ker sva si podobna. Predvsem zato, ker ne njegova family-in-law ne moja family-in-law nima ravno duhovnih kapacitet za normalno obnašanje, predvsem do mene, pa tudi do njega…
Ma ja, ni lahka tema.
24.01.2007 ob 12:27
Pameten: po tihem ti dajem prav (v praksi je velikokrat tako), na glas pa ti povem samo to - moški, ki hoče sodelovati pri odločanju, to naj tudi počne oz. uveljavi. Pa še nekaj sem odkrila: moj lasten no-way kriterij za moškega - niti slučajno nočem, da mi prepusti čisto vse odločitve. Hočem, da ima svoje mnenje, da pride do pogovora in boljša varianta zmaga, ne glede na to, kdo je avtor.
24.01.2007 ob 12:49
@ Sandra: Enkrat sem bila v taki zvezi in je bil to tudi eden ključnih razlogov, da sem odšla.
@ pameten: Jaz bi ti malo ugovarjala. Ženska lahko tako dela s šibkim moškim, ne pa z vsakim. Predvsem pa nekaterim (me included) to ni v interesu. V enem starejšem postu sem že pisala da me je odbilo ko se mi je človek vedno opravičeval in se z vsem strinjal. Ne trdim da taka manipulacija ni možna, pravim le, da jaz niti ne želim moškega, ki bi se mi tako pustil.
@ alcessa: Dvomim da bom kdaj domislila vse. Predvsem zato, ker imajo/imamo ljudje različno kombinacijo lastnosti in so začetki in konci med seboj vedno različni.
Drugače si pa s svojim postom povedala točno to, kar sem želela tudi jaz povedati pametnemu. Jaz želim moškega, ki me bo znal postaviti na svoje mesto kadar bo treba in ki bo znal reči tudi “oprosti, zajebal sem” ko bo tako. Predvsem pa, da bo o vsakem pogovoru razmislil in znal ugotoviti kdaj je eno in kdaj drugo, ne pa po defaultu “nimaš prav” ali “nimam prav”.
24.01.2007 ob 12:55
Točno to! Ko se ti bo opravičil,ti bo jasno zakaj nosi “hlače”!
Smisel odnosa.Kompromis,spoštovanje,ljubezen!
SREČNO!
24.01.2007 ob 14:10
Tale tema o princih na belih konjih je pa res zanimiva.
Pravzaprav sem pričakoval, da bom slišal kakšno žensko mnenje oz. kar trditev kaj naj bi to bajeslovno bitje sploh bilo in kakšno in če sploh obstaja….
Pa žal spet nisem zasledil odgovora, al pa ne znam brati med vrsticami….
Pa dajmo še kakšno o princeskah…
Nežnih lepih deklicah, ki čakajo na svoja princa na belem konju
24.01.2007 ob 14:21
Hm, kolikor do sedaj vidim, se ne obnese ne en (zaljubljenost), ne drug (primernost) pristop. Kolebaš med enim in drugim in si delaš - po mojem nepotrebne in odvečne - skrbi.
Če iščeš izgubljene reči nikar ne išči njih. Išči čisto nekaj drugega pa jih boš našla.
Verjetnost za “popolno” zvezo je odvisna od milijona dejavnikov. Vseh ne moreš niti poznati, kaj šele opredeliti. Poleg tega pa se ljudje spreminjamo, kar naprej. Pazljivost pri izbiri ti tako ne bo čisto nič pomagala.
Ena srednja varianta torej? Nekakšna realna zaljubljenost? Malo porezano pri idealih in malo porezano spodaj, pri realnosti?
24.01.2007 ob 16:27
@ pameten: Kaj jaz vem, očitno nobeni ni padlo na pamet da bi razpredala o svojih idealih. Morda bom jaz nekega dne in bom spodbudila še ostale. O princeskah pa žal ne morem kaj dosti povedati. To je tvoje/vaše področje. Daj si duška.
@ piskec: Nisem najbolje razumela… Po čem vidiš neprimernost obeh pristopov? Iz lastnih izkušenj ali našega pisanja?
Se strinjam, da je verjetnost za “popolno” zvezo odvisna od milijon dejavnikov. A jaz ne iščem tiste perfect z branjem misli in nikoli prepiri. So določene stvari, ki lahko dodajo k lepoti, a niso tako pomembne. So pa reči, ki so človeku tako bistvene, da brez njih ne more. Na te pa moraš paziti. Med ljudmi le obstaja razlika, koliko se jim zdi da je teh “bistvenih”. Jaz poznam celo take, ki jim je dovolj zgolj ena “da me ima rad”.
Srednja varianta je cool. Le da si jo ne moreš zaukazati, če nisi tak že po naravi.
24.01.2007 ob 18:15
Iz tvojega pisanja, Sunshine. No, vsaj tako jaz vidim. Tudi v drugih komentarjih pišeš, da bi bila “prava” veza tista realna.
Jaz tukaj stojim na nasprotnem koncu.
Sigurno se strinjava glede “bistvenih” stvari, ampak te “bistvene” se razlikujejo od človeka do človeka. Enemu so pomembne vsega skupaj tri stvari, drugemu pa dvatisočšestoštirinajst.
24.01.2007 ob 18:21
Aha, sem se spomnila da sem te brala pri Katarini.
Ampak tako kot meni niso uspele vse “realne” tudi mnogim ostalim niso uspele vse “zaljubljene”. Tako da nekih hudih zaključkov ne moreš vleči.
Tvoj zadnji odstavek je pa točno to, kar sem sama hotela povedati. Da je zame precej stvari takih, ki so mi nujni predpogoj. Kar včasih deluje tudi kot ovira.
24.01.2007 ob 19:35
Trajne veze so itaq v nasprotju z naravo človeka, a niso: ne samo, da je težko najti partnerja, težko je tudi najti takšnega, ki bo v vseh fazah življenja ohranjal približno enako stopnjo primernosti… Pogosto se zgodi, da se nam življenje spremeni naenkrat, ali pa se tja do starosti večkrat spremenimo, med procesom samouresničevanja, ki partnerja lahko vključuje, vseeno pa ni nujno, da se partner spreminja z nami… Mogoče pa so “partnerji za življenjska obdobja” boljša rešitev, čeprav tega ne podpirata ne država ne cerkev…
24.01.2007 ob 19:43
Pa ti? Podpiraš tako idejo? Se ti zdi domača ideja, da bi v novem življenjskem obdobju imela tudi novega partnerja? Ali da bi te on zamenjal? Jaz tudi verjamem, da se ljudje lahko spreminjamo po vzporednih poteh, včasih gredo pa te poti v različne smeri. In takrat marsikdo ugotovi, da nista več za skupaj. Pa bilo to po 10, 15 ali 30 letih. Pa kljub vsemu rinemo in iščemo resne zveze, čeprav ni nikjer garancije.
24.01.2007 ob 19:57
Zadovoljna :-)?
24.01.2007 ob 20:20
No, če združim: “Tako da nekih hudih zaključkov ne moreš vleči”, s čimer se popolnoma strinjam in kar pomeni, da je čisto vseeno za kateri model se odločiš, ter alcessin: “Prav pa je tudi, da ne izgubimo volje”, je to točno to, kar hočem povedat.
Oglasil sem se, ker mi je od nekje privel duh po izgubi upanja in posledični spremembi modela. Duh po vdaji in izgubi zaupanja v samo ljubezen.
Mislim pa, da smo prišli do točke, kjer se strinjamo, da garancij ni ne v enem, ne v drugem modelu.
In zato bom pri ljubezni vedno na strani srca in ne razuma.
24.01.2007 ob 20:35
@ piskec: Jah, če sem iskrena trenutno ne prekipevam baš od neke strašne volje do življenja.
Vem pa, da sem sposobna vse prenest in da bom relativno kmalu cool. In je tudi res, da se vedno manj tolažim s tem, da se nekje gotovo najde pravi zame. A upam, da bo tudi to minilo.
@ alcessa: Vedela si? A me je tako lahko prebrati? :O Priznam da se strinjam s tvojim mnenjem, da bi se drugače obnašali do osebe kot če bi računali da je vse zgolj mimobežno. Zato jaz zveze jemljem kot da je vsaka za vedno. Ko jo začnem, nimam več rezerv.
In seveda sem zadovoljna. 
24.01.2007 ob 20:42
Eh, taka obdobja pridejo. Poznam, ja… A tudi grejo. Jutri je nov dan in čisto lahko da bo sijalo sonce! Od nas samih je odvisno, kakšen dan bo, a ne?
24.01.2007 ob 21:15
Sunshine: ne gre zato, da si tako zelo predvidljiva, gre bolj zato, da sem ti enostavno navrgla še eno teorijo o odnosih, malo prej pa sem trdila, da pravzaprav nimam pojma oz. očitno ves čas pravim, da sem srečno poročena.
Kar se partnerjev za določeno obdobje tiče, bi prej lahko omenila še nekaj znanih dejstev, ki so me privedla do izjave zgoraj: saj veš, kot to, da se v bolj urbanih krajih loči tudi do 40 % zakonov in da je vse več patchwork družin, razen tega obstaja kup priročnikov za njih itd. Hočem reči, da je vsekakor veliko znakov za to, da je “serijska monogamija” bolj primerna. Ji pa državne (socialne, pokojninske, zdravstvene itd.) ureditve niso najbolj naklonjene, pa tudi ločitev človeka lahko finančno uniči, vsaj v Nemčiji je tako, da predvsem moški ta kratko potegnejo…
25.01.2007 ob 04:57
Jaz sem komentar številka 36:)…priplazil sem hmm… nekje ob 4:55 zjutraj…po študijsko začinjeni noči…
ko nimam kaj drugega delati, z očmi češem dogodivščine drugih. Očitno kar dogaja…
Zakaj sem tukaj? Da omenim danajšnji mučenici:) (yeah i cant breath without kidding), da je res pravi sončni žarek! Pride s svojmi idejami, pogledi, sintezami, analizami ( te so ponavadi res buahah, but whatever) in posveti človeku nekam noter:)..in res zadeva deluje, tako sem odkril da imam v sebi celo stalažo zaprašenih vrednot ki jih ne uprabljam
oz. totalno brezveze šparam z njimi…. Pa ne zato ker ne bi vedel za njih, ali se pogovarjal o njih…Včasih smo slabovidni in trmasti sami s seboj.
But now…Epp,Comercials…There is Little Sunshine:),a freaky, kinky, funkyMinded, salsaJunky product!!
Zanimivo deluje ta svet, za vsako tvoje razočaranje jih najmanj dva osrečiš s tem kar si…Jaz sem eden:), je še kdo ??
Btw: Good Morning SLOVENIA
25.01.2007 ob 09:50
@ piskec: Danes je nov dan in - matr vola - zunaj sneži. Zdaj mi pa prosim povej še kaj navdihujočega, da dobim malo zagona.
Jebeni sneg. Samo še tega mi je manjkalo. 
@ alcessa: Saj sem se hecala. Pravzaprav mi je vseeno, če se komu zdim predvidljiva ali ne. Po svoje bi me kar veselilo, če bi me kdo tako dobro spoznal, da bi upal to trditi.
Če poskusim obnoviti tvoj pogled (correct me if I’m wrong): Živiš in deluješ in razmišljaš o vaju v okvirih kot da bosta skupaj za vedno, hkrati pa se zavedaš, da obstaja realna možnost, da bo (morda) nekoč z ene ali druge strani prišla pobuda za novo monogamijo.
@ Qquantum: Hehe, ti si pa resno vzel svojo nalogo spravljanja mene v dobro voljo.
Če si bil včeraj še na 60% (you wanted numbers, right? :D), si danes vseakor triumfiral. In najlepša ti hvala za to! :* Tisto tvojo “reklamo” si bom pa itak sprintala in nabila na steno za hude čase. Freaky, kinky, funkyMinded, salsaJunky product?? 
Eden bolj simpatičnih opisov kar sem jih kdaj v življenju slišala. Btw si namenoma napisal svoj vzdevek z dvemi Q-ji? Drugi btw; se danes vidimo, da malo pomigamo? 
25.01.2007 ob 11:07
Seveda NE!
:-D
Jaz bom Petra kar obdržala za zmeraj, nič pa se mi ne zdi narobe in podpiram, da DRUGI menjujejo partnerje po želji in potrebi…
25.01.2007 ob 13:46
Ma Sunshine, eni bi dal pa desno roko za takle sneg! Že pol leta ga čakajo… Ja, tebi je pa res težko ustreč!
25.01.2007 ob 13:52
@ alcessa: Le obdržita drug drugega za zmeraj. Jaz vama privoščim.
@ piskec: Da mi je težko ustreči nisem nikoli zanikala. Sem pa vsaj konsistentna; snega in zime že od nekdaj ne maram. Naj bo nad 1000m nadmorske višine in izven mest. Tam me ne moti.
Me je pa zato moja mama danes vsa ekstatična klicala, da imasta na vikendu 40 cm snega, da je pravljično lepo (kar je sicer res), da sedita pred kaminom in da se sosedove mačke grejejo pri nas.
25.01.2007 ob 16:02
Sunshine: “… da se sosedove mačke grejejo pri nas.”
To je pa bolj slaba tolažba …
25.01.2007 ob 16:06
To ni mišljeno kot tolažba.
Je zgolj prijetno dejstvo, glede na to da imamo doma eno ljudomrzno žival. Vsaj tiste mačke gor se pustijo crkljati in izkazujejo hvaležnost. Ker naša domača je… well… grozna. 
25.01.2007 ob 18:49
Tukaj pri meni je celo pobelilo za šepec snega na sosesdovi strehi, kar je za nase razmere ze na pragu naravne katastrofe:)…Drugo: malo sem naredil časovno bilanco in se bom raje posvetil knjigam te dni…
Kar se tiče salse danes, škoda:( (weee, weeee …smrk smrk)ne utegnem, si nisem zaslužil:) …sicer pa, hehe, me je včeraj ena iz Sežane nekaj vabla v Trst :)-… Se mi dviguje rating ( yeah!!!)
Sicer pa si nisem prav nič začrtal, da ti dvignem počutje, to mi je samoumevno:)!!. Če se naokoli sprehajao princi na belih ali pa cesarji brez oblačil,
potem se tudi obalni Robin-Hoodi lahko malo pretgenemo:D…