Dobro jutro…
Objavil Sunshine, dne 18.03.2007
Moja mama mi večkrat pove, da se meni v 14 dneh običajno zgodi več, ko se je njej v mojih letih v enem letu. 
Pa si kar težko predstavljam da bi bilo to res; meni se zdi čisto normalno. 
Zdaj ob sredah hodim na tečaje salse, ker imajo premalo plesalk in sem priskočila na pomoč. Včeraj sem šla s prijateljem pred POP tv na prireditev ob začetku Big Brotherja, ker se je v hišo vselila njegova prijateljica. Okrog naju je bilo ne kup “ta lepih”, midva pa sva drug drugega zabavala s sarkastičnimi pripombami. In skoraj sem se malo zagledala v Nino Osenar. Punca ima fantastične noge in čudovit obrazek. Škoda le, da ni večkrat tiho. Za moj okus zganja enostavno preveč šundra. Jutri se pa odpravljam v Bernardin pomagati pri organizaciji kolegu, ki tam vodi neko konferenco.
Ta teden sem v službo hodila s kolesom (bemu sunce pa napovedan sneg do nižin!) in moram priznati, da se mi je zaradi tega dan kar lepše začel. Nos sem dvigovala v nebo in nastavljala obraz sončku, lasem sem pustila da plapolajo v vetru in pljučem, da se globoko nadihajo. Jutra resnično niso moj del dneva. Če bi bilo po moje, bi spala nekje od 2h do 10h. Zaradi tega se mi zdi da mi je še posebej pomembno, kako se mi dan začne. Zjutraj se da name močno vplivati. Strašno enostavno mi je dan narediti lep ali grd. Za vplivanje pa je nujni predpogoj, da je zjutraj tam nekdo ob meni.
Nekega večera me je prosil, da prespim pri njemu. Da bi se rad zbudil ob meni. Hvaležno sem se strinjala, saj sem si tega želela tudi sama, a nisem hotela biti vsiljiva. Malo crkljanja pred spanjem, poljub in “lahko noč”. In nato jutro. Vstal je, začel noreti naokrog in se oblačiti. Jaz sem še nekaj časa obležala in s toplino opazovala kako se premika naokrog, kako hiti. Konec koncev mi je nekaj pomenil in lepo mi ga je bilo gledati. On pa me je zdramil iz zamaknjenost in me začel preganjati, da naj se čim prej zrihtam. Tisti “dobro jutro” je bil izrečen bolj zaradi formalnosti. In počutila sem se kot neprijeten gost, ki se mora čim prej spokati, ki ni več zaželen ko čarobnost večera mine. In priznam, zabolelo me je. 
Bila sem na obisku, ki se je končal zelo pestro. Nekaj sva spila, plesala dolge ure in se nato proti jutru še nekaj ur prepletala med rjuhami. Rekel mi je “lahko noč mala” in me stisnil v objem. Prvič (in zaenkrat tudi zadnjič) v življenju sem zaspala objeta in me to ni motilo. Zjutraj sem se zbudila naspana in nasmejana, se oblekla v spodnji del njegove trenerke in se odpravila pripravljati zajtrk. Nisem slišala kdaj je vstal, sem pa naenkrat zaslišala za sabo njegov prijazen “dobro jutro”. Dve drobni besedici, ki sta povedali veliko. Iz njegovega glasu sem čutila, da je vesel da sem tam in da je dobre volje.
Tudi on je bil oblečen samo v spodnji del trenerke. Stopil mi je za hrbet in me objel okoli pasu. Čutila sem njegovo toploto na koži in uživala. Brado je naslonil na mojo ramo in tako v tišini opazoval vsak gib mojih prstov, ki so nama pripravljali zajtrk. Še vedno zgolj na pol oblečena sva ga pojedla na kavču in poslušala ptičke, ki so zunaj že veselo prepevali. Počasi sem se oblekla, si umila obraz in zobe, pobrala svoje stvari in se odpravila proti domu. Zaželel mi je srečno pot in me prosil da se javim od doma, da bo vedel da sem srečno prispela. In nikoli več se nisem zbudila ob njem, čeprav sva še vedno prijatelja. Kot da je bilo tisto jutro iz neke druge pravljice, iz drugega življenja.
In potem so bila jutra, mnogo juter, ko sem se prebujala ob človeku, ki sem ga ljubila. Praktično vedno je vstajal precej pred mano, se oblekel in pripravil za službo. Največkrat sem se predramila že ko je vstal, včasih pa tudi šele takrat, ko je odgrnil topel kovter in me je objel hladen zrak, mi rahlo dvignil majčko ter mi ob prijaznih besedah “dobro jutro” dal lupčka na ritko. In tako vsako jutro. Včasih me je samo opazoval ko spim in spomnim se, da sem ravno ob jutrih vedno čutila, da spadam tja, da je tako enostavno prav. Nikoli prej si nisem mislila da mi bo lepo če me bo kdo budil vsako jutro, čeprav še nekaj časa ne rabim vstati.
Žal jutranja prijaznost ni dolgo trajala in danes si dobro jutro in uspešen dan zaželim sama. A spomini na vsa lepa jutra mojega življenja ostajajo…
18.03.2007 ob 13:35
Dans smo pa erotiš ko hudič…
*me like* *erm, a lot* 
18.03.2007 ob 16:17
Zelo zanimivo… Prej bi pričakovala kakšno ganjenost ali zasanjanost kot pa erotičnost.
Ampak je to tudi fajn. 
Erotiko imam rada in če se moje pisanje da razumeti tudi tako, sem čisto vesela. 
19.03.2007 ob 10:45
Mhm, mene predvsem bode v oči (moje imajo svojega malarja) erotičnost vseh teh dobrih juter… Vso to dotikanje in to. Zgodaj zjutraj, ko je človek (lahko) najbolj nebogljen in torej pristen in iskren… Enkrat sem enmu tipu (slikarju) na dolgo in široko razlagala, kako uživam v dotikanju listov na drevesih in kolk je fajn, potopiti se v vodo in podobne štorije, pa me je čez nekaj časa vprašal, ali mi je pravzaprav jasno, koliko erotike je v vsem tem občutenju in govorjenju o tem… Pa sem si štorijo dobro zapomnila.
Je pa res, da mi, “vsega vajeni”, bolj romantični pripovedni odtenki kar tako zdrsijo mimo oči… Pač nisem tip, na nek način.
19.03.2007 ob 12:58
Sorry za neznanko zgoraj, tako sem se včeraj podpisala na Blaževem blogu…
20.03.2007 ob 09:40
Hmmmmmm… lepi spomini na takšna jutra… res.
Pravzaprav se nisem zavedal, da vplivajo na potek celega dne, če ne celo tedna.
Pa vplivajo.
Dan, ki se začne z dotikom… takim, komaj opaznim… in po možnosti brez besed… je na zelo dobri poti.
Danes, ko zunaj sneži, je ravno pravi dan za takšno jutro. Škoda, da sem se spet zbudil sam.
Vendar, Sonči, hvala za te misli
P.S. Zanimivo - o Nini O. imava pa podobne ideje; tudi misli ji zabavno skačejo s teme na temo - vendar… ko bi le malo utihnila vmes..
20.03.2007 ob 11:47
Faca si! Šele zdaj sem postal pozoren na tvoj blog! Vidim, da si podobno odfukana kot jaz
Odslej bom reden bralec 
20.03.2007 ob 17:43
Živio,
Danes sem čisto po naključju med brskanjem po internetu naletel na tvoj blog. Ko sem začel brati poste, kar nisem mogel nehati :)… Zelo mi je všeč tvoj način pisanja, vsebine in prodornost tvojih misli…
Po mojem si človek, s katerim ni težko zabluziti večera kar tako, ali pa ure dolgo debatirati o nastanku vesolja,…
21.03.2007 ob 00:04
@ neznana alcessa: Nič se bati, jaz sem vedela, da si to ti, zdaj vedo še ostali.
Tukaj imajo očitno najine oči res različne malarje. Ti govoriš o erotičnosti jutranjih dotikov, ko si (lahko) najbolj nebogljen in torej pristen in iskren. Jaz sem v zadnjih dveh opisanih situacijah čutila le bližino, sprejetost, zaželjenost in ne erotike, čeprav bi bilo mesto in način dotikov pol ure kasneje nedvomno erotično. Od tu tudi moje čudenje, da se je vse skupaj tebi zdelo erotiš.
Ampak… I like it. Tovrstne razlike pogledov se mi zdijo zanimive. 
Se pa večino strinjam s “tvojim” slikarjem. Občutenje in doživljanje dotikov je zelo erotično v tistih trenutkih, ko okolica izgine, zvoki postanejo zamolkli in obstaja le še ena točka tvoje pozornosti. Takrat VSE občutiš na 120%. In to je lahko huda droga.
Mmmmm. 
@ Rok-11: Lepo je, če človek zna uživati v lepih spominih.
Me je pa tvoja omembna sneženja spomnila na najino pohajkovanje in očaranost nad belim puhom, ko je Ljubljano več kot leto nazaj takole zametavalo. 
Evo, takrat so mi čuti delali na maksimumu. Poslušala sem tišino, vohala sneg, čutila svež zrak in gledala bele pikice. In vse od tega na polno, ne samo kot postransko dejavnost česa drugega. Nice!
21.03.2007 ob 00:04
@ Neustavljiv: Dobrodošel! Sem kar malo počaščena, da si se znašel tukaj.
Konec koncev si le slaven med blogerji. 
(P.S. Good luck jutri! 
)
@ Skywalker: Hehe, če nisi mogel nehati brati si imel pa kar nekaj dela. Ravno pred kratkim sem z nostalgijo preletela začetne poste, ki sem jih še znala napisati v štirih odtsavkih.
In najlepša hvala za pohvale! Pašejo! 
In ja, zabluziti in zadebatirati mi gre pa dobro od rok. Ups… jezika. 
21.03.2007 ob 04:38
Everybody is obliged to kiss somebody’s ass, be it in business or tenderness
(me 2007)
(a mam prav sintaxo za devil??)
21.03.2007 ob 04:39
Damn… zgleda da ne
21.03.2007 ob 07:14
Za
med oklepaje vtakni evil, za tegale 
pa besedico twisted. 
21.03.2007 ob 16:26
Da preizkusim tvoje pedagoške sposobnsti:
(evil) (twisted)
21.03.2007 ob 17:02
Quantum: ne med oklepaje, temveč med dvopičji, sem: :____: oz. : twisted : (po izbrisu obeh presledkov, pred in za besedo, nastane ikonca)
21.03.2007 ob 23:29
Jebela cesta, zdaj me je pa sram.
Hvala alcessa. 
22.03.2007 ob 09:30
Dej nehi. Vsakemu se kdaj kakšen izraz umuva ali pa zacfecljac…
22.03.2007 ob 13:12
Sunshine, a veš, da sem star 26 let in še nikoli nisem spoznal osebe, ob kateri bi se z vznemirjenjem prebujal vsako jutro in bi komaj čakal, da mi da pred zajtrkom lubčka na ritko? A je to full grozno?
No, če sem res iskren, sem kako tako osebo že spoznal oz. jo poznam. Ampak je strejt
22.03.2007 ob 14:32
Mmmmm, Sunshine..kakšne prijetne spomine si vzbudila v meni..jutra so najlepša…, ko te še napol v spancu boža, al pa se zbudiš in odpreš oči in on te gleda in čaka, da se boš zbudila..kar kurja polt mi gre, ko pomislim…in kako to pogrešam… najbrž nabolj od vsega…pa pol petelinji zajtrk…mmmmm
22.03.2007 ob 18:27
@ Neustavljiv: Grozno? Mnjah… odvisno.
Če si tega želiš, potem ni prav fajn. Če so ti takšni in drugačni maratoni dovolj, potem je vse perfektno. 
@ Burja: Tudi meni so taki spomini zelo ljubi. Po eni strani sem vesela, da jih imam, po drugi pa zaradi tega vem, kaj mi tako zelo manjka.
Hehe, držim pesti, da obe to čimprej najdeva. Morda že med prvomajskimi spoznava kakega kandidata. 
22.03.2007 ob 21:44
jaz tud **bem sunce
22.03.2007 ob 21:48
hm, jaz sem lepa dobra jutra doživljala ob sobotah in nedeljah, ko sva vstajala skupaj. in se, če bilo po moje, najprej ljubila. eh, ne bom teh spominov obujala.
23.03.2007 ob 02:45
Uuuuu Maša ampak tale lupček na ritko se pa res bere čist erotiš.
Znajo pa bit takšna jutra res mamljiva, sploh če te prebudi nekdo, ki ti veliko pomeni. No sam sicer prakticiram poljubček na trebuščka…učinek je pa precej podoben 
23.03.2007 ob 11:17
Soncek, mislim da te caka se veliko taksnih juter!!
23.03.2007 ob 18:16
@ katarina: Jaz sem pa zjutraj po tej plati precej neaktivna. Saj moje telo se še odzove, moji možgani pa ne. Skratka zjutraj ni neke proaktivnosti od mene.
@ bastjan: Vsekakor je res še toliko lepše, če ti človek veliko pomeni. Hkrati pa tega itak ni za pričakovati od nekoga, ki mu ne pomeniš veliko tudi sam.
Za vaju z drago bo pa poljubček na trebušček imel zdaj še drugačen pomen. Na ta način boš poljubil ta veliko in ta malo. 
@ london: Mislite, ali veste?
Raje sploh ne sprašujem, samo upam da ti veš kaj več kot jaz o teh rečeh. 
24.03.2007 ob 13:53
Ma jst sem prepričan, da ima @london vsaj nekaj vudu-vedeževalskih sposobnosti, tako da mu gre zaupati.
Se mu pa tudi sam pridružujem, sem prepričan, da boš imela še ogromno takšnih juter… 
24.03.2007 ob 15:52
Sunshine: mislim, da mi vsi mislimo, da ni šans, da se lepši deli tvoje preteklosti ne bi ponovili. Še in še. Samo čakamo še, kdaj.
24.03.2007 ob 16:23
Malček sem ganjena, ko vidim da mi želite toliko lepega. In zdaj se ne hecam. Res mi je lepo.
27.03.2007 ob 09:21
Ja, itak da smo sami dobroželeči tule. Ampak res!
8.04.2007 ob 16:48
Po naključju naletim na to stran. Kar ne morem nehati razmišljati kaj zamujam in kaj si želim.
Zelo zanimiva in lepa misel. Takšno bujenje bi si želela vsako jutro. Ni mi še uspelo doživeti teh občutkov - sem romantik, srečujem pa same neromantike.
9.04.2007 ob 21:19
@ Ses5vidiva: Tvoj komentar je ostal “zataknjen” v spam filtru, zato je šele sedaj viden.
Prej se to ni dogajalo, pa mi je prišlo iz navade preverjati če kak komentar čaka na moderacijo. Pardon!