Načina druženja…
Objavil Sunshine, dne 6.06.2007
Danes bom zgleda po dolgem dooooolgem času uspela ponucati eno temo z mojega pidlka. Tistega pildka na katerega si pridno beležim kaj vse vam še želim povedati, a me praviloma vsakič znova kaj aktualnega premami. Ko smo že ravno pri aktualnih rečeh… En ponedeljkov dogodek mi morda utegne malce spremeniti življenje, da se bom v svoji koži počutila še bolje. V petek grem z mojo karjolco na službeno pot proti Zagrebu, vse bolj pa se bliža datum 26.6. ko ji poteče registracija in bi takrat že morala imeti ogledan kak njen nadomestek. Pa še novička za vse tiste, ki ste držali pesti zame v Santa Barbari z mojim očetom v glavni vlogi: “Držite pesti še malo”. 
V četrtek sem ga raje kar jaz poklicala, da slučajno ne bi pozabil name. Je rekel da v petek dopoldan sporoči, če popoldan pride v Ljubljano. Sporočil je da ne utegne in da morda pride čez vikend, drugače pa najkasneje v začetku tedna. Do danes se ni več oglasil…
No, pa dosti tugovanja. 
Danes sem se odločila da vam zaupam na kakšne načine se jaz najraje družim z ljudmi. Morda zna zveste bralce presenetiti dejstvo, da med omiljene načine druženja ne prištevam salse. Pa to ne zato, ker je ne bi imela noro rada, temveč zato, ker zame tisto ni druženje v pravem pomenu besede. Tam samo plešemo, dokler ne omagamo in nimamo ne časa, ne volje, da bi kaj prida spoznavali in odkrivali drug drugega. Na salsi samo švicamo in norimo skupaj (hehe, kako se to kinky sliši). 
Drugače sem pa jaz tipičen “social eater”. Neznansko rada se družim ob hrani. Nekako se mi zdi, da se takrat tkejo prav posebne vezi. Rada grem s kom na kosilo ali večerjo, rada vidim, če kdo kaj skuha in celo rada vidim, če gremo sredi noči po žuranju na prav običajen burek (najboljši zame je Olimpijin!). Slaba stran tega je to, da me zadeva zna hitro zavesti. Če gre družba po salsi na burek, bom gotovo zraven, pa če hrano rabim ali ne. V službi grem s sodelavci na kosilo in mi ne znese ne-jesti, tudi če sem odločena, da bom malo pripazila na kalorije.
Spomnim se kako mi je bilo v preteklih zvezah lepo, če sva šla z dragim čez vikend najprej v trgovino po hrano, potem sem jaz kaj skuhala in nato sva se lepo usedla za mizo in skupaj pojedla. Včasih mi je bilo kuhanje samo kar malo odveč (ker sem kuhala sama), včasih sem pripravila samo jajčka na čebuli ali kaj podobno enostavnega, a samo dejstvo, da jeva skupaj mi je pomenilo ogromno. Pravzaprav se zdajle vedno bolj zavedam, da nisem zadovoljna s svojo razlago, da ne znam dobro razložiti zakaj mi je to všeč in kakšni občutki me prevevajo takrat. Enostavno fajn je, sproščeno, prijetno in nekako si povezan z ljudmi.
Drugi priljubljen način druženja so mi družabne igre. Vsakič znova me šokira kako ure odletijo ob partiji Catana ali Riska, ob kartah ena, briškuli… Fascinira me kako ljudje takrat pokažejo še en drug del sebe, ki je sicer vedno v njih, a se ima zelo redko priložnost izraziti. Nekateri postanejo tekmovalni, drugim je vseeno, nekateri se glasno razburjajo, drugi pri sebi škripajo z zobmi. Opaziš lahko kakšno taktiko imajo ljudje, kako hitro jim delajo možgani, ali so pripravljeni malo pogoljufati… Izredno rada tudi sestavljam puzzle. Že sami so mi v užitek, najsrečnejši človeček pa bi bila, če bi jih z mano sestavljal še moj dragi. Žal do sedaj s tem še nisem imela sreče. Išče se torej zagrizen sestavljalec puzzlov. 
6.06.2007 ob 23:21
Ja ja, Risk je super. Pa dobri stari Monopoli. Uf, zdej se je še meni malo stožilo po starih časih, ko smo si še znali utrgat kakšen večer za družabne igre. No ja, verjetno bo za to še priložnost, ko bo treba zaposliti našo malo…
Evo puzzlov pa nikoli nisem maral. Se mi ni dalo al pa mi je bilo preveč monotono.
Ampak sem pa prepričan, da je kakšen pravi zate že kje blizu. In za povrh še res zagrizen sestavljalec puzzlov.
Lp
6.06.2007 ob 23:52
Spomnim se dnevov v študentu, ko sta zunaj minila dan in noč, mi pa smo še zmeraj igrali Riziko. Spomnim se obiska v knjižnici, kjer sem si sposodila knjigo o otvoritvenih potezah v šahu, da nadmudrim enga frdamanega in simpatičnega Hrvata, ki me je zmeraj premagal…
Spomnim se slačipokra v kuhinji študenta, ki se ga nisem udeležila, spati pa mi tudi niso dali…
Pa mlina s staro mamo, šnopca v šoli, biljarda namesto šole… Pa majskih iger v Rožni, kjer sem celo igrala nogomet…
Najboljše od vsega so računalniške igre. Tako sem ubila veliko Orkov, zadnje čase pa gradim kolonije na otokih in se trudim gospodariti s pozitivno bilanco…
Igre so res nekaj neverjetnega. Sorry, ker ponujam samo svojo nostalgičnost
7.06.2007 ob 10:27
@ Bastjan: Točno, na monopoli sem pa pozabila.
Najbrž zato, ker ga že sto let nisem igrala. Imam doma še tistega dobrega tastarega, z Ado Ciganlijo, Kalemegdanom, Plitvicami, Ohridom itd. Sumim da zdaj ne bi več igrala najbolje, saj bi na vsak način hotela dobiti vsa tri svetlo viola srbska polja odkar sem se totalno navdušila nad Beogradom in Srbijo. 
Mislim, da bo ukvarjanje z vajino štručko še bolj prijetno in zabavno kot katerakoli družabna igra. Sicer bosta pa relativno kmalu lahko sestavljala stvari skupaj z malo. Resda bodo koški sicer dimenzij 10×10cm, a bo vseeno štosno. 
@ Alcessa: Nič sorry, saj nimam predpisane neke obvezne vsebine komentarjev na mojem blogu. Nostalgija je tudi čisto fajn.
Riziko je pa res hud. Mi smo bili vsakič znova odločeni, da začnemo ob 8h zvečer, a je bilo potem treba še malo pojest, se nasmejat in poklepetat in tako smo končevali igre nekje proti 4 zjutraj.
Btw, si s pomočjo knjige potem namahala Hrvata v šahu? Mojadva doma ga precej rada igrata in sta prav simpatična ko se zvečer usedeta za mizo, ugasneta tv, prižgeta kako prijetno muziko in privlečeta na dan ploščo in figure. No, očim je kdaj malo tečen, če ga mama premaga, ampak ko prespi je spet vse v redu. 
Tudi računalniške me hitro okužijo. Le da jaz ne padam na streljačine in dirke, ampak na benevolentne strategije. Roller Coaster Tycoona in Zoo Tycoona lahko igram po en delovnik skupaj.
7.06.2007 ob 10:55
ja, tovrstne igre so super in puzzli tudi. ob risku, catanu ipd. se družba res lahko fino zabava… računalniške igre so pa bolj za solo zabavo čeprav je v zadnjem času kar precej mrežnih a mi te nekako ne sedejo preveč. je boljše igrat z “živo” družbo…
za malo nostalgije: nama z bratom je klasičen monopoly (isti kot ga ima tudi sunshine) postal prekratek pa sva naredila svojo svetovno verzijo. To se je godilo med počitnicami pred mojim 4. razredom osemletke (brat je bil pred 5.), ko je on dobil šolski atlas sveta. Še danes vem, da je Zaporožje žitnica bivše SZ (nisem pa prepričan ali je zdaj to v ukrajini ali rusiji). moram pa priznat, da sva malo pretiravala in sva ga naredila predolgege…
ga pa še vedno hranim nekje med tovrstnimi igrami… 
7.06.2007 ob 12:45
meni se tudi zdijo take druzabne igre veliko boljsi nacin druzenja, kot pa npr. stalno posedanje po kavicah, zakajenih barih…
mi se kar pogosto dobimo in odigramo vsaj tarok, pa tudi poker, naseljence, monopoli, scotland yard, enko… pa twister smo pred kratkim kupili enemu kolegu za rojstni dan
pri nekaterih igrah smo malo “popravili” pravila, da postane bolj zanimivo (npr. rizk se lahko precej zavlece…), pri nekaterih dodamo kaj zraven… skratka: vse da je zabavno.
hehe, monopoli smo pa tudi sestavili svojo verzijo.
in meni so tudi kosila/vecerje zelo vsec. do pred letom dni smo se trije prijatli vsak mesec 2x dobili samo za ta namen; enkrat zato, da smo sli jest nekam ven, poskusali razlicne gostilne in restavracije… ter enkrat zato, da smo sami kuhali in pacali, se sli Jamieje in sestre Vandeline, potem pa povabili se ostale in skupaj pojedli naso umetnijo
zraven se kaksno dobro vino… malo pogovora… in vecer je bil perfekten.
za puzzle, sem ti ze v enem drugem odgovoru napisal, da se mi zdi kar hudo, k moj mali bratranec tega ne mara. meni je pa to ful v veselje. se zdaj hranim doma vse, ki sem jih dobil od malega. pocasi jih bo dobila moja necakinja
da se bo se ona malo zabavala.
sam bom tudi v kratkem sestavil enega, ga dal v okvir in na steno.
(tegale)
tako…
in veliko srece z ocetom.
lp, M.
7.06.2007 ob 12:46
(uh, malo je majhen, pa zaklepaj sem pozabil - lahko popravis, prosim)
lp, M.
7.06.2007 ob 12:47
(sori, se 1x
tukaj je vecja slika: http://www.bgamers.com/images/ed11053.jpg)
lp, M.
7.06.2007 ob 12:49
U u uuuuu, jst mam tut fulllll rad puzzle! Ko sem bil mali, sem dobil enga s 500 koščki in enga s 1000. Tak fino se mi je zdelo, ko je bil tavelki končno sestavljen. In potem sem ga razdrl in sestavil še enkrat. In še enkrat.
Zdej pa že dooooolgo nisem nobenga niti vidu.
7.06.2007 ob 13:28
Sunshine: nisem kaj preveč zmagovala … Vseeno je bilo fajn. Zdaj ne bi znala več igrati šaha.
Obiske pa najraje povabim k sebi na makarone: vzamem tiste ta pisane (z jajci, paradižnikom in špinačo, seveda iz pšenice durum), jih skuham, dam v naoljen pekač, potresem s parmezanom pomešanim z eksotičnimi začimbami…
Prijateljica pa me po navadi razveseli z obiskom bageterije: tja gremo na veliko solato in bagete z vsem živim
Na splošno pa se med druženjem najraje sprehajam in pogovarjam, velikokrat potem nimam apetita.
7.06.2007 ob 17:53
@ Rokson: Očitno nas je več ljubiteljev družabnih iger kot sem mislila. Prav živa družba jim da čar. Od mrežnih iger odigram samo občasno kak backgammon, to je pa tudi vse. Za ostalo mi niti na misel na pade.
Aja, daj nalimaj kako slikico podaljšanega monopolyja. Me močno firbec matra kako to zgleda. 
Sta ga tako “nategnila”, da je na koncu trajal toliko kot partija riska. 
@ Mitja: Zaklepaj popravljen! Vsekakor je tako druženje boljše kot gretje stola v kafiču. če drugega ne vsaj razmigavaš možgane in si aktivno z ljudmi, ne pa z enim očesom pri sogovorniku, z enim pri piru, z enim pa na mimoidoči riti. Hehe, sem ravnokar “ustvarila” unijo Kiklopa in Homo Sapiensa.
Vidim da me prekašate v zagretosti igranja družabnih iger. Scotland Yarda ne poznam, od zadnjega monopolyja, pokra in taroka pa je preteklo že veliko časa.
Za Risk smo pa tudi mi že zgotovili, da ga moramo prirediti. Šesturne partije pri katerih po možnosti kakega revčka “pojejo” dve uri pred koncem, res niso najboljše. Po mojih izkušnja pa največ zabave in smeha sproža enka. 
Kar se tiče puzzlov pa jaz ne maram monotonih, tistih ki imajo pol kvadrata v enaki barvi. Tisto je prav jebanje v živi mozag in testiranje živcev. Kaj takega kot imaš ti, ali smešni risani junaki kot jih imam jaz so pa čisto druga pesem. So mi izziv in se jih lotim s pravim zanosom. 
Btw, a sem lahko tvoja prijateljica in hodim z vami naokrog na kosila/večerje? Vaše (pretekle) navade se slišijo božansko fajn.
Kdaj jih mislite obnoviti? 
Pa hvala za lepe želje okrog očeta. 
7.06.2007 ob 17:57
@ Buba Švabe: 500 in 1000? Amateeeeeer.
Morda bi enkrat morali narediti kakšno izmenjavo puzzlov ali pa se dobiti na puzzle seansi.
@ Alcessa: Bi bi znala. Samo spomniti bi se morala in bi spomini privreli na plan.
Skoraj garantiram. 
A na makarone lahko zavijem če bom kdaj “slučajno” ravno v bližini? Sliši se sicer precej pusto, a sklepam da bi ti kmalu zmanjkalo prijateljev za vabiti na obiske, če bi jih futrala s kako žagovino. 
Sicer je pa tudi klepet ob sprehodu čudovita stvar. A nekako ob tem predlogu nikoli nimam odziva “u jaaaa, tooo”, medtem če kdo predlaga kaj od prvega dvojega se najpogosteje zgodi ravno to. Morda so sprehodi preprosto preveč “običajni”? Samo razmišljam naglas…
7.06.2007 ob 18:07
> 500 in 1000? Amateeeeeer.
Ampak to sta bila moja prva dva. Takrat sem bil star osem let…
7.06.2007 ob 18:38
sunshine: na pogled ni nič posebnega, ima pa vse kar je treba, kartice, svoj denar ipd. Je terjalo mnogo dela. Sva, bila pa (preveč) zagreta in sva ga podaljšala preko razumnih meja, da se risk lahko kar skrije… hahaha takrat še nisem bil seznanjen s pojmom “User Experience”… lol…
na webu se pa zabavam z yahoo! soccer managerjem. vsak dan po pol ure pa je… sem že prilezel do 188. lige od 1561-ih (1st division je najmočnejša)…
da ne bo strahu pred dogmo zapečkarstva - na klasičnem repertoarju so tudi druženje ob sprehodih (tivolija, rožnik - lahko tudi na pehtranovo potičko, po mestih etc.) ali pa skok ne čaj na šmarno. Itak je pa tu še šport, kot npr. košarka ali beach-volley… klepet ob pijači je pa itak del klasičnega repertoarja…
7.06.2007 ob 21:55
@ Rokson: In kako sta zadevo izvedla? Sta naprintala zadeve, narisala s flomastri, barvicami, nalepkami? Katera polja so bila pa največ vredna?
Drugače pa kaj se zdaj braniš? Sploh ni nihče nič omenjal zapečkarstva. Či bi bila žleht bi rekla da se očitno sam najdeš v tem opisu, ne pa da ti ga mi pripisujemo.
Kaj bi lahko šele o meni napletli ko na blogu pisarim take romane, govorim o chatanju, priznavam odvisnost od računalnika in zdaj še to, da igram po dolge ure neke hecne igrice. 
Gotovo bi kak genialec rekel: “Nič čudnega, da si še samska”. 
7.06.2007 ob 23:11
sunshine: če se prav spomnim sva uporabljala predvsem kuli, nekaj pa tudi flomastre in barvice… pa škarje za kupe papirja, ki je postal denar, in kartona za lastniške idr. kartice. Največ pa, se mi zdi, so bili vredni eifflov stolp, big ben in kip svobode. Pa še kakšna naftna polja bi se našla, rudniki zlata in pa diamantov…
Meni se ne zdiš žleht…
moj odgovor genialcem, ki jih omenjaš, pa bi bil: “Dober kuhar ve, da je za dobro juho dobro le najboljše.”
8.06.2007 ob 23:36
Joj, tisto kar jaz najbolj pogrešam tu v tej nizki deželi, je TAROK! In celonočne seanse, ki smo jih imeli. Z gorami smokija, vodke, piva, martinija… ko smo sli spat ob 8h zjutraj in ob 4 popoldne že nadaljevali. Pa tako cel vikend!!! AAAAH! Kje sta še 2 slovenca za eno ornk partijo? Najine karte se bodo tuki kmal zlimale!
Sicer smo pa lansko leto pri nas na Krvavcu z mojima francoskima prijateljema igrali Človek ne jezi se in sta absolutno znorela kako nora igra je! Hehe…
8.06.2007 ob 23:38
Rokson pacek, v moji prisotnosti je omenjanje pehtranove potice prepovedano. LOL!
9.06.2007 ob 19:54
koga sm pa jst meu čast spoznat dons
se vidmo na žurki
10.06.2007 ob 02:20
Tale je čist offtopic: mwa***
10.06.2007 ob 12:14
@ Rokson: Hehe, očitno sta imela z bratom res veliko časa in volje.
Važno, da sta se zabavala - tako ob ustvarjanju, kot ob igranju.
@ Ambala: Mene si pa spomnil na smokije. Že sto let jih nisem jedla, a so tako dobri. Želim si, da bi na Discoveryju v prispevkih “How it’s made” prikazali kako delajo smokije. Meni je noro zanimivo gledati te procese in tekoče trakove.
Drugače ti pa obljubim, da se oglasim na obisk e me pot zanese v vajine konce. 
@ Fetealij: Ja, pa še to vprašanje če bi me, če ne bi prišla jaz dat tačke.
Upam, da ste zadnji borci uspešno dočakali jutro. 
@ Mih@: Hvala, hvala! Za lupčka in prijeten klepet.
10.06.2007 ob 12:55
Ne, hvala tebi
Res zgledaš veliko mlajša, še zdaj ne morem verjeti. Sploh, ker ima zadnja, ki sem jo spoznal 15 let. 
10.06.2007 ob 20:18
@ MRekar: Sem že zjutraj (beri ob 11h
) pogledala fotke te dekline in se kar nisem mogla načuditi, da ima šele 15 let, čeprav si mi včeraj povedal. Svašta! 
10.06.2007 ob 21:37
jutro je bilo dočakano
smeha pa ogromno, škoda ker te ni blo… boš pa naslednjič ostala do zore z nami 
10.06.2007 ob 22:16
Jah, tako dolga predigra človeka izmuči.
Btw, s tisto izjavo si me odlično nasmejal. 
11.06.2007 ob 23:41
greva se družit, da še tebe spravim v jok
12.06.2007 ob 09:04
Hej, Sunshine, a ti mogoče veš, kaj je z Burjo? Nič več ne piše …?! Sorry, ko takole izkoriščam tvoj blog, ampak vem, da sta prijateljici. LP
12.06.2007 ob 10:11
[...] v firmi, kjer bolj malo programiram, so me zasrbeli prsti. In ker vidim, da vas je veliko takih, ki radi igrate igre, sem s odločil, da bom eno naredil. Hočem reči, sprogramiral bom eno računalniško igro. Kar [...]
12.06.2007 ob 13:00
@ Fetalij: Z veseljem, če mi poveš en sam razlog zakaj si bi želela tega, da me spraviš v jok.
Kot da se ne cmerim dovolj že sama od sebe, hehehe. 
@ Marjetica: Verjetno ima polne roke dela z zaključkom šolskega leta, večere pa preživlja v mnogo prijetnejši družbi kot je tista od računalnika.
Najbrž se bo sama še kaj oglasila, ker vem da me prebira, v nasprotnem primeru jo pa pobaram in javim. 
13.06.2007 ob 23:08
Ah, puzzli so noro fajn. Moj najvecji projekt do dato je “Die Hochzeit von Kana” z nekaj vec kot 9000 koscki, ki z dobrima dvema metroma v dolzino in nekaj manj kot je povprecna visina smucarskih skakalcev, v sirino, kraljuje na crni steni. Nice
13.06.2007 ob 23:10
Aja, brez nepotrebne navlake a la okvirji in podobno. Zgolj in samo puzzle.
15.06.2007 ob 09:00
@ Kris: 9000???? Imaš vse moje spoštovanje! Imaš morda kakšno sliko motiva na puzzlih? Koliko časa si jih pa sestavljal?
16.06.2007 ob 01:39
Hm, imam eno sliko puzzla, ja. Samo sem tudi precej jaz gor
Sam motiv si lahko ogledas tukaj:
http://de.wikipedia.org/wiki/Die_Hochzeit_zu_Kana
Sestavljala sem pa… po etapah, od novega leta pa vse tja do julija, ko sem ga zalepila in obesila (no, z zeblji pribila). Vsega skupaj tam nekje pet tednov po par ur na dan.
Trenutno pa se ukvarjam (beri: se prasi pod posteljo in caka na boljse case) s temle 5tisocakom:
http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Panini%2C_Modern_Rome.jpg
16.06.2007 ob 17:04
@ Kris: Pardon, sem te prekrstila v moškega.
Dobra si, da si to pošast uspešno sestavila. Si imela kako družbo pri sestavljanju? Jaz mislim, da bi prej obupala. Jaz rada sestavljam enostavne puzzle, take na katerih je simple locirati koščke in so za povrh vsega še zabavne. Doma imam tele in tele, z veseljem bi imela še te, kupila pa sem še od Loupa neke ala sodni dan, ki jih ne prodajajo več, a sem jih žal podarila naprej, tako da jih nimam več.
16.06.2007 ob 23:07
looool
dobra sta tadrugadva, taka hecna
… pa un taprvi je tudi fajn.
lp, M.
18.06.2007 ob 00:10
Kris: puzzle, ki se skriva pod tvojo posteljo, je pa jako zanimiv… I like…
sunshine: zabavni, ravno pravi za sproščeno rekreacijo malih sivih celic…
18.06.2007 ob 20:21
@ Mitja: Tudi ta prvi je za krepat od smeha, le da nisem uspela najti kvalitetnejše slikice.
@ Rokson: Agreed.
26.02.2008 ob 11:32
mene nekj zanima.. a pozna kdo kako zabavno igro ko se ga da ful napit zraven??? no razen kake kočije pa tega, k smo to že preigrali.. javte čim prej prosm!!!
26.02.2008 ob 11:40
Draga Mala Pancho, nekaj tovrstnih iger sicer poznam, a se mi po pravici rečeno ne zdi vredno jemati časa za take kretenizme. Morda ti bo kdo drug od bralcev pomagal se ga full napit na zabaven način.
:roll: 