Kratko jamranje…
Objavil Sunshine, dne 27.06.2007
Včeraj sem imela en tak prav lousy dan in tako sem se zdajle (proti načrtovanjem) odločila, da izkoristim tale blog za enega njegovih osnovnih namenov - kot privatno psihoterapijo. 
Sledilo bo nekaj naključnega in prostodušnega jamranja, tako da odsvetujem branje tistim, ki za normalno funkcioniranje rabite poslušati samo o lepih stvareh. 
Tale teden imam dopust z namenom pisanja diplome. Tako sedim doma pred računalnikom in se nekaj matram, kar pa vse skupaj vodi samo do slabe volje. Na maile ne dobivam odgovorov, za podatke ki jih rabim avtorji želijo 200 švicarskih frankov, v naših knjižnicah pa zadeve nikjer ne najdem.
Enostavno mi je odveč in mučno. Upira se mi ta naš (fdvjevski?) koncept diplom, ki ni nič drugega kot umetnost copy-pastanja citatov. “Dobra” diploma mora imeti naštepanih vsaj ene 30 virov, kar postane hudičevo zahtevna zadeva ko se lotevaš teme, ki je precej nova celo v svetovnem merilu, kaj šele v slovenskem. Želela sem pisati o statistični metodi, ki je izrazito praktične narave (in mi je zelo zanimiva in sem jo tokom dela dobro spoznala), naši fakultetni veleumi pa težijo k podpori napisanemu z nekimi visoko letečimi sociološkimi teorijami. Skrajno frustrirajoče… Z veseljem bi šla na kak podiplomski program in sem navdušena nad idejo, da bi spet pridobivala nova zanimiva znanja, o katerih bi želela vedeti (še) več. Tole zdajle pa me ubija. 
Mislim, da bom šla jutri kar nazaj v službo na počitnice in nadaljevala s torturo kdaj drugič. Mar sem imela za sprejeti ponudbo profesorja da seminarsko o Fužinah razširim v diplomo in bi imela zdajle praktično vse že narejeno. Ampak… posle jebanja nema kajanja. 
Sem bila nekaj let nazaj pač “prepametna”. Potem je tu še nakup avta. Od danes naprej sem brez, ker mi je včeraj potekla registracija. 
Cela familija spremlja oglase in jaz klicarim naokoli. Eni so na dopustu, drugi že prodani, kakšni imajo preveč let/kilometrov itd. Potem je treba hoditi na oglede in vedno imam nekje v ozadju misli strah, da me bo kdo nategnil, ker se na avtomobile ne spoznam dovolj. Morda bi mi bilo celo lažje, če bi imela izrazito preferenco glede firme/modela, tako pa je nimam in tavam naokoli.
Kombinacija vsega skupaj je zanesljiva spirala navzdol in potem me začnejo mučiti še moja rit in stegna, ki mi nikakor niso všeč. Sita sem tega, da vidim stotine lepih hlač in kril za razumne denarce, ki mi niti pod točko razno ne bodo prav. Jezi me dejstvo, da tudi če shujšam do te mere, da bom v rebra kot kak dachau-ec, me bo pod pasom še vedno nesorazmerno veliko. In jasno potem pride še tisti en dan na nekaj mesecev, ko se naenkrat počutim tako zelo sama, ko ne verjamem več tistemu da se bo tudi zame enkrat našel ta pravi. Mogoče je prekletstvo to, da še nisem dovolj na dnu, da bi stopila v zvezo samo zato, da ne bi bila sama. Morda ni dobro to, da mi je 99% časa dobro v lastni koži in sem raje sama kot z napačnim. Morda bi se mi enkrat usralo, če bi stokrat probala začeti zvezo in oditi čez en mesec.
Predstavljajte si rožo, katere stebelce brez vode postane mehko in mlahavo. Vsake toliko - res enkrat na sto let - si želim biti taka, ker bi bil tam nekje nekdo, ki bi me v takem trenutku podprl. Pa da se ne bo zdaj slučajno našel kdo, ki bo pametoval da želim partnerja da bo počel stvari in mislil namesto mene, da počnem toliko stvari zato da bežim pred sabo!!! Rada počnem sto stvari, spoznavam ljudi in sem sama odgovorna zase in za svoje življenje. A rada imam tudi možnost biti za trenutek šibka, se nasloniti na koga, se sprostiti, se za hip nekomu izročiti v varstvo. Zdaj te opcije enostavno nimam, tudi če jo želim (in poudarjam, da se to zgodi redko, a je takrat toliko bolj dragoceno).
Če sama ne predvidim stvari, se bom opekla. Če jaz popustim, bom padla po tleh kot sem dolga in široka. Enostavno moram vse narediti sama! Vem, da imam prijatelje. Je tudi milijon takih, ki vehementno rečejo: “Pokliči tudi ob štirih zjutraj, če boš kaj rabila.” A vem, da se pri mnogih JAZ ne bi lagodno počutila jih klicati na pomoč. So tudi taki, na katere se brez težav obrnem za pomoč. A kot prvo je nekje globoko v meni občutek, da me vsi poznajo kot nasmejano, zabavno in polno energije, ki jih lahko v nedogled posluša v težavah in da jim bom zamorjena enostavno nadležna. Ali pa enostavno ne znajo odreagirati v težavah in še naprej razpredajo o svojih problemih, ko bi si želela da me poslušajo.
Še pomembneje pa je to, da bi si želela nekoga, ki bi poznal ves moj background in ne samo izoliranih dogodkov. Da bi mu lahko povedala eno dejstvo, en dogodek in bi točno vedel kako se ob tem počutim, zakaj se tako počutim, zakaj se je to zgodilo ali je druga oseba naredila to kar je. Tako moram vsakič znova vsakemu znova razlagati celotno zgodovino, kar me utruja. Če želim biti razumljena moram najprej govoriti o stvareh, o katerih se mi ne da in ne o stvareh, ki me v resnici težijo. Tako sem v dobrem obkrožena z ljudmi, v težavah pa sama. Sama pretuhtam, sama izjočem in ker sem dovolj močna, da se hitro poberem, gredo taki trenutki enostavno mimo ljudi.
Da sem imela včeraj slab dan ve samo ena oseba, pa še to čisto naključno, ker je takrat ravno nabasala name. In potem sem na koncu še jezna nase, ker vem da na tak način niti v teoriji nihče ne bo mogel sestaviti celotne slike, ker je niti ne pokažem. A v takih trenutkih, ko se mi zdi vse narobe, enostavno nimam moči, da bi taktično počela nekaj kar mi ne paše, zato da bo morda pomagalo za prihodnost. Takrat sem šibka in ranljiva in če ne morem narediti tistega, kar bi mi najbolj pomagalo, se je vseeno najlažje skozi to pregrizti sam. Ker vem da ne more iti nič narobe in ker točno vem kaj me čaka…
Danes je nov dan. Danes se spet smejim in tuhtam kaj vse bom počela, a vem da bo nekoč spet prišel včerajšnji večer… Hvala k**** za močno hrbtenico.
27.06.2007 ob 12:03
Bom kar suhoparna, ker imaš prav: razlagati ozadja JE naporno, če se ti ne da. Na suhoparne navedbe lahko odgovoriš samo z Mh-ja, ne, mogoče, in si ostanek misliš sama
1. “Dobra” diploma mora imeti naštepanih vsaj ene 30 virov, kar postane hudičevo zahtevna zadeva ko se lotevaš teme, ki je precej nova celo v svetovnem merilu, kaj šele v slovenskem.
Sama sem v diplomi morala narediti tudi kratek pregled dosedanjega stanja raziskovanja. Ni važno, če se s tvojo temo še ni ukvarjalo veliko ljudi: poišči tiste, ki so to počeli vsaj približno, une, ki so nehali malo pred tem, predvsem pa une, ki so bili blizu in se teme potem niso lotili. Potem, ko si jih vse omenila, lepo rečeš: tako, in jaz sem edina (ena od x oseb), ki se ukvarja s tem. Namen diplome v idealnem svetu je vendarle zapolniti akademsko praznino in ni vraga, da ne boš našla 20 avtorjev, ki jim lahko “očitaš”, da se s tem niso ukvarjali! Ostalih 10 rabiš za podporo svojega dela.
2. Kar se avta tiče, imaš najmanj 2 možnosti: če imaš nekoga, ki se spozna, prosiš za pomoč. Osebo potem povabiš na prijetno kosilo (večerjo) in to je to (tako sem se jaz brez avta selila po LJ). Druga možnost, za katero sem prepričana, da jo izvaja veliko ljudi, tudi če tega ne bi priznali: kupiš avto,za katerega se ti vsaj približno zdi, da bi znal biti v redu. Res lahko imaš pri tem smolo, lahko pa tudi ne. Nikjer pa ne piše, da se mora zmeraj vse iziti 100 % pozitivno. Dokler kupujemo rabljene avte, smo itak v nevarnosti (ne vem, kako je v SLO, v DE morajo imeti tudi rabljenčki dokazila o rednem servisiranju). Življenje samo je življenjsko nevarno, hell!
3. V zvezi z oblačili ti ne morem reči čisto nič, ker sem sama presedlala na trgovine za “recently overweight”, kot jim sama rečem. V sili uporabim še šivalni stroj. Pa zatiram vsakršno poglobljeno razmišljanje o cunjah.
4. Na splošno pa mislim, da velja “every man’s an island” in da je bolje vlagati energijo v to, da se navadimo, da bomo do neke mere zmeraj sami.
Evo, bom nehala suhopariti
27.06.2007 ob 12:26
Uf, tole je pa bilo branje. Še dobro, da so vsi sodelavci na malci
Vem kakšen je ta filing, ker imam eno tako frendico. Kar se pa tiče tvojega celotnega backgrounda je pa tako, kot si napisala, če ne poveš, ne more noben vedeti, pa če je še težje povedati 
Diploma me pa še čaka v daljavi, zanekrat se že na seminarske s 3emi elektronskimi in 3emi viri s faktorji vpliva pizdim
Želim ti lep dan današnji
27.06.2007 ob 12:31
Odličen zapis…kot,da bi opisovala mene.Tudi js sm imela včer tak dan, danes je že bolje…res imamo srečo za trdno hrbtenico…za pozitivo, ki jo prenašava na ljudi okoli naju, ki naju niso v večini niso vajeni drugačne kot take, a to ne pomeni, da ne čutiš še močneje,globje kot nekdo, ki je več al manj v neki konstanti ali negativi…hang on,world needs u out there!!!
27.06.2007 ob 12:45
na srečo ne spadam med tiste, ki za normalno funkcioniranje rabijo poslušati samo o lepih stvareh… ne bom pretirano pametoval, zgolj malo…
v to, da boš diplomo “zgrizla” in jo sestavila, ne dvomim. Po potrebi pojdi vmes kakšen krog odtečt ali pa kaj v tem stilu, da malo glavo preluftaš.
glede ostalih stvari je pa včasih potrebno tudi tvegati. tveganja in nepredvidljive stvari so tako ali tako sestavni del našega življenja. vprašanje je samo kako visoko si postaviš letvico in kako široko oz. ozko nastaviš “filtre”… kar se tiče avta, AMZS ponuja Pregled rabljenega vozila. Za tipe (oz. ženske) pa ne poznam nobenega tovrstnega pregleda. Tu se je pa potrebno znajti sam…
Pa obilo malih lepih stvari, ki se ti bodo sestavile v en čudovit dan!
27.06.2007 ob 13:24
@ Alcessa: A sem ti že povedala da te imam rada? Ma super si… Mislim, da se še ni zgodilo da bi ob tvojem komentarju kdaj pomislila, da si brcnila v temo.
Najprej hvala za nasvete okrog diplome. Mislim, da mi bodo zelo koristili.
Kar se avta tiče pa prijateljev mehanikov ravno nimam na zalogi, sem se pa pozanimala koliko stane pregled na AMZSju (še preden je to prijazno predlagal Rokson). Še vedno pa bom prej nekajkrat pizdila, ko bom šla na ogled in že sama ugotovila, da iz te moke ne bo kruha. Še huje bo takrat, če se mi bo večkrat zgodilo da bo presodila, da je avto vreden nakupa, ga vlekla na AMZS, plačala pregled in potem ugotovila, da kaj ne klapam. Potem bom šele prava tečka. 
Aja, tukaj ne rabijo imeti dokazil. Fajn je, če jih imajo (potrjena servisna knjiga), nič pa od njih tega obvezno ne zahteva. Poleg tega je naša država nesposobna/neobstoječa, tako da itak ostariš preden karkoli reklamiraš (tudi če predpostavimo da je bilo v pogodbi zapisano drugačno dejstvo). 
Kar se tiče oblačil imam pa jaz že nekaj let željo po nabavi šivalnega stroja in tečajo šivanja. Sklepam, da je to tesno povezano z mojim brezupom nad trgovinami z oblačili.
Sem se pa v veliki meri že navadila, da ok funkcioniram sama. Sem in tja me pa zvije in tega mislim, da se ne da preprečiti. 
Kar pa seveda ne pomeni, da ne bi znala živeti v dvoje oz. spustiti človeka v svoje življenje.
27.06.2007 ob 13:33
@ Miha: Najbrž so zdaj že prišli z malice.
Kaj natančno pa misliš s tem “tako frendico”? Kako me ti vidiš oz. kje sva s to frendico podobni? Pa hvala za želje po lepem dnevu. So far so good. 
@ Saaba: Jaz sklepam, da nas je takih še precej več, a ravno zato, ker dopustimo da gredo težave mimo vseh oči in ušes, izpade da smo brez težav in se na koncu niti ne moremo med sabo poiskati.
@ Rokson: To sem pa že ugotovila.
Drugače bi zadnjič sredi kosila pobegnil. 
Kar se tiče tveganja je pa zadeva itak jasna. Vsaka zveza je tveganje. Oziroma drugače rečeno ti čisto NIČ ne more garantirati da boš z nekom together forever. Je pa verjetnost mnogo mnogo večja, če prej potipaš področja, ki so ti tako bistvena, da bi ti bila na njih velika odstopanja dejansko nesprejemljiva. Aja, pa hvala za link. Sem to informacijo že dobila po telefonu, nisem pa vedela da to storitev nudijo le v Ljubljani in Celju. 
27.06.2007 ob 13:33
AMZS pregled je dober test ugotavljanja poštenosti prodajalca. Predlagaš, da če je avto ok, ga kupiš in pregled plačaš ti, če pa ni ok, ga pa plača nesojeni prodajalec (še posebej, če je glasen kako je avto tipi topi)…
PS: prej se pozanimaj kako izgledajo rezultati pregleda, da lahko postaviš jasne in merljive kriterije…
27.06.2007 ob 13:49
Hm, Sunshine: zgleda, da me še ne poznaš dobro
: o diplomi te nameravam spraševati tako dolgo, dokler je ne napišeš. (OK, to je bil samo moj manever za odpravljanje zadrege 
)
Kar se avta tiče: Rokson ima prav.
(kredit za avto se mi zdi neumen).
Naj dodam še: “Odgovorna” si izključno zato, da po svojem najboljšem znanju/občutku izbereš primeren avto, garancije pa itak ni za nobenga … Sama sicer še nikoli nisem bila lastnica avta, ampak moj Peter je 2-krat plačal nesramne stroške za popravilo 2 avtov, ki ju je kupil nova, zadnje čase pa kupuje samo še rabljene. Ta prvega od teh mu je razbila nosečnica, ki se je onesvestila za volanom in zapeljala vanj, tako da ni imel časa ugotoviti, a je kupil narobe oz. plačevati naknadnih popravil, ta zadnji je kar pogosto na popravilu (je pač že star) in na začetku ni stal veliko, zato se dejanski stroški pač porazdelijo na teh nekaj let, dokler ga imava… Vseeno bolje kot naenkrat dati nekaj več 10tisoč ojrov za novega, še posebej, če jih nimaš
Servisna knjižica tudi tu ni obvezna, je pa dober razlog, da ljudje lahko avto prodajo prej in zato pogosto prisotna. Midva sicer rabljene avte kupujeva pri avtohišah, ker so menda tudi neke garancije zraven.
Prej mi je v zvezi s samoto in soljudmi na pamet padlo nekaj drugega: v bistvu, če smo z nekom skupaj, povezani v intimni zvezi, del nas še zmeraj ostane samo naš, ker se je v večini primerov najbrž težko nekomu sporočiti na tak način, da nas bo zmeraj dojemal. To še ni vse: tudi, če nas očitno v nekem danem trenutku prav neverjetno razume in pozna, lahko že v naslednjem trenutku ta vtis izgine, ker pride do “šuma” - posredujejo lahko lastne izkušnje in značilnosti te osebe, ali pa okolica itd. Bi rekla, da je edina “udobna, prozorna, razumljiva” cona skupnega obstajanja tista, ki jo z nekom ustvarimo skupaj. V tisti se oba tudi instinktivno znata gibati “pravilno”, ker obstaja tudi na vseh živih podzavestnih ravneh in je podkrepljena z izkušnjami, čustvi itd.
Sicer pa vem, da tudi to veš in da si imela samo tak dan in si pač želela govoriti o tem
27.06.2007 ob 13:54
alcessa: lepo povedano tole glede veze…
27.06.2007 ob 14:14
[...] temu pisanju me je spodbudil prispevek Sunshine, ki je za en dan očitno zašla na meni tako znano [...]
27.06.2007 ob 14:17
ja,se strinjam s tabo…več nas je takih nasmejanih, pozitivnih oseb, ko privlačimo s svojo energijo in “brezskrbnostjo” druge ljudi nase v velikem obsegu…zgledamo, k da nimamo “težav”, v bistvu pa mamo celo večje, globlje kot ostali…le nočeš obremenjevati,kr je mogoče zadeva tako večja od njihovih težav,da veš,da ne boš dobila pravega razumevanja ter odgovora…a če ne povemo, ne pokažemo je logično, da ljudje mislijo, da nimamo težav…pametno je vsaj nekomu zaupati,ko te kaj teži…če si pri volji seveda je pa drugo vprašanje…meni je neka huda življenjska preizkušnja zasukala življenje,razmišljanje v to smer…za vedno sm izgubila dragega človeka,a sem veliko pridobila!!! če gledaš z zadeve s te strani…js sm jo in vesela sm,da sm sposobna takega dojemanja…
glede avta je pa približno dobro,ko veš kaj si cca želiš…nisi ne prva,ne edina punca,ki se mora sama spopasti s temi “moškimi” posli.A se da,sama sem pred meseci uspešno prodala avto in kupila novega,brez pomoči in občutek,ko sm to zadevo speljela je bil prav d best! Sama in uspelo mi je…verjamem, da bo tudi tebe in kot si že prebrala v komentarjih,lahko bi imela cel bataljon za sabo, pa bi bili še vedno problemi z avtom…
diplomo boš pa tudi speljala! ker taka si! močna in trmasta!!!
pridejo pa majhne stvari,ko je vsega preveč in bi najraj zakričala…
good luck!
27.06.2007 ob 15:25
kater avto pa kupujes?
27.06.2007 ob 15:31
Nekaj manjšega, mestnega (ala twingo, polo, clio, 206, punto, ka…), s klimo, tam nekje do 1400 kubikov in do 3000 €. Kot sem pa že rekla nimam posebnih “shit” in “praise” list.
27.06.2007 ob 16:36
jaz bom sele cez dva meseca prodajal twinga.. skoda
drzim pesti za dober nakup..
kaj pa kaj taksnga.. verjetno si ze videla..
http://www.avto.net/2004/osebna/oglas.asp?ID=1492992
27.06.2007 ob 18:22
Včasih je treba stisnit zobe in mislit na Anglijo… Al se ga pa napit (kot jaz v petek :)))
Samo za tisto okoli riti, stegen in oblek si zaslužiš dve okoli kepe…
27.06.2007 ob 18:27
A se javiš za ti dve okoli kepe?
Sicer pa… zobe sem stiskala, ustnice so rahlo zakrvavele, pila bom kdaj drugič in danes je bolje. Ravno razmišljam da bi šla packat jagodove knedle. Če pa to ni znak da sem okej, pa tudi nič nočem. 
27.06.2007 ob 18:50
temu se pa res lahko reče dober znak…
ti imaš pa en prav poseben love affair z jagodami in njim sorodnimi zadevami… I like…
28.06.2007 ob 09:15
Hočeš rečt, če bi ti men dala dve okoli kepe ali če jih dam jaz tebi?
28.06.2007 ob 09:22
Doh! Baje si jih jaz “zaslužim”, ne ti.
28.06.2007 ob 09:28
Aja…. Pol se seveda javim
28.06.2007 ob 11:08
pridem fotkat!
28.06.2007 ob 11:21
Bring a towel
28.06.2007 ob 11:24
@ Pengovsky: Bom pravočasno sporočila, ko pridem kaj naokoli. Sklepam da imaš ti orodje itak vedno pri roki.
@ Had: Hehehe, optimist.
To bo izvedeno hitro in učinkovito, da sploh ne boš imel časa priteči na sceno. 
28.06.2007 ob 11:33
Pengovsky: ma ne vem, če je dve okoli kepe dovolj za takšno izjavo
Hmm, dve okoli vsake kepe?… sounds better
28.06.2007 ob 11:35
Pri roki, v roki…. what’s the difference?
28.06.2007 ob 11:37
@Alcessa: odlično… Dve okoli vsake kepe, torej :)))
28.06.2007 ob 14:18
@ Alcessa: Dobro si ti tole zrihtala.
Tako dobro, da imam skoraj slabo vest da rezultatov ne bi bila nekako deležna tudi ti. 
@ Pengovsky: Razen predmeta v igri druge bistvene razlike ni.
28.06.2007 ob 14:25
sunshine: look from the sunny side - še dobro da si jamrala na kratko, kaj bi šele bilo, če bi na dolgo…
28.06.2007 ob 14:54
Sunshine: predlagam tudi, da identificiraš vse, čemur se lahko reče kepa. Po želji čimveč tega. Mojim kepam pa nič ne manjka, ne se bat.
28.06.2007 ob 15:09
@Sunshine: No, no… pravzaprav je razlika v vsem razen v predmetu. Kajti, tudi ce gre za isti predmet, ga je potrebno najprej vzeti v roko, da te lahko z njim okoli kepe. Kajti: ce je zgolj pri roki, je priblizno tako koristen kot uvela hrenovka. Razen seveda, ce “pri roki” pomeni “pri levi roki” in je predmet sam v bistvu desna roka, ki je lahko se vedno pri levi roki, pa je vseeno uporabljana…eeerrrr… ups… torej… v bistvu…. no ja… hm…. Okoli katerih kep te torej moram?
28.06.2007 ob 17:52
Sonci… nisem imel časa za vse - ampak tole: “za podatke ki jih rabim avtorji želijo 200 švicarskih frankov, v naših knjižnicah pa zadeve nikjer ne najdem.”
A se ne spomniš kdo ima dostope do vsega živega…? Daj mi na mail, pa da vidim, če se da kaj naredit…
Dijo… šibam naprej!
28.06.2007 ob 19:01
Pengovsky: ROTFL!
28.06.2007 ob 21:53
tole pa je res psihoterapija …
a kej pomaga …
30.06.2007 ob 11:59
@ Rokson: Če bi jamrala na dolgo, bi bila najbrž še danes tečna.
@ Alcessa: Sem že. Našla sem pet potencialnih objektov. Now what?
@ Pengovsky: Well, v bistvu sem imela res v mislih roko, ki je vedno pri roki. Vidim pa, da tebi misli spet zavijajo po svoje, ti pacek ti.
Kepe bova morala pa še skupaj definirati. Glede na to, da nisva bila istih misli glede orodja, najbrž tudi glede lokacije ne. 
@ Rok-11: Sem pudabu!
Res neumno od mene, da sem pozabila s čim se ukvarjaš. Že letim pisat mail! 
In hvala za pnujeno pomoč ne glede na izid. 
@ Hama: Pomaga, pomaga! No, vsaj meni.
1.07.2007 ob 10:20
Enostavno mi je odveč in mučno. Upira se mi ta naš (fdvjevski?) koncept diplom, ki ni nič drugega kot umetnost copy-pastanja citatov.
Glej po mojem se je treba stvari lotiti pragmatično. To diplomo pač moraš končati, stvari si maksimalno poenostavi in to je to. Diploma je zgolj vozniški izpit in čisto nič drugega. Ne pričakovati raziskave za nobelovo nagrado.
Mogoče je prekletstvo to, da še nisem dovolj na dnu, da bi stopila v zvezo samo zato, da ne bi bila sama. Morda ni dobro to, da mi je 99% časa dobro v lastni koži in sem raje sama kot z napačnim. Morda bi se mi enkrat usralo, če bi stokrat probala začeti zvezo in oditi čez en mesec.
Jezi me dejstvo, da tudi če shujšam do te mere, da bom v rebra kot kak dachau-ec, me bo pod pasom še vedno nesorazmerno veliko.
Ni stvar v hujšanju ampak pridobivanju mišične mase.
Če ne probaš ne moreš vedet. S tistimi, ki so na pravi frekvenci, pač probaj……
1.07.2007 ob 12:45
@ Rx170: Saj vem da je tale diploma “a must”. Že iz principa, ker stvari ne želim pustiti tik pred koncem in da sploh ne omenjam tega, da me mama živo požre če objavim da se mi ne da diplomirati. Se mi pa tako zelo ne daaaaaaaaaaa.
Kar se tiče mišične mase se s teboj absolutno strinjam. Le da najbrž ne veš (in niti ne moreš vedeti) tega, da je bila zadeva zgolj minimalno boljša v časih ko sem imela po 5 dvournih treningov na teden in kondicija kot konj. Moja težava je dejansko stvar konstitucije.
Prava frekvenca je pa zelo relativna stvar. Če bi našla nekoga, pri katerem bi vse klapalo bi vsekakor že zdavnaj poskusila. Če pa nekaj (meni pomembnega) ne klapa, a potem še lahko govorim o pravi frekvenci? A je smiselno (in pametno) začenjati nekaj v upanju da se bo človek še spremenil?
2.07.2007 ob 10:21
No, potem jih pa le definirajva
Čimprej, tem bolje…
8.07.2007 ob 10:30
zapis prebral, komentarjev ne… vsakdo se kdaj “sesuje”… pa čeprav na kratko
ne moreš biti vedno super in ok, that’s life. važno je, da ne travmiraš predolgo in se znaš hitro pobrat… je pa res, ko se začnejo težave, ena za seboj povleče drugo in se ti začnejo nabirati pred očmi. sux.
važno da si ok. FDV je pa tko al tko kurac
10.07.2007 ob 19:01
@ Fetalij: To, da se vsakdo kdaj sesuje je najbrž vsakomur jasno. Catch je le v tem, da nekateri kljub vsemu glumijo, da so nezlomljivi (pa ne razumem najbolje zakaj). Jaz s tem nimam problemov, saj me ne skrbi kako me bodo zaradi obdobja šibkosti in občutljivosti gledali drugi. Če so brihtni, bodo vedeli da je to itak samo en manjši del mene, če niso brihtni pa… potem jih pa nekaj gleda.
Sem okej, mnenje o FDVju naj si pa vsak sam ustvari. 