Še malo pozitivizma…
Objavil Sunshine, dne 6.07.2007
Očitno gre za (kratko?) obdobje, ne zgolj za trenutno stanje. Še vedno sem strašno dobre vollje, čeprav se vmes dogajajo tudi manj lepe stvari. 
V tem tonu bo tudi ta post, a tokrat malo daljši. V sredo sem se končno uspela vpisati na en enoletni online course in sem vesela, vesela, vesela. Imam eno knjižico v angleščini z 810 stranmi in drugo z 240 stranmi in zdaj jih bom celo leto po malem žulila in po vsakem modulu reševala kvize in občasno delala izpite. Joj, sploh se vam ne sanja kako je meni to fajn! Knjige so zanimive, učim se stvari, ki jih v službi vsak dan srečujem in super se berejo. Ta debelo sem si prinesla kar domov za čez vikend, da jo bom malo prebirala pred spanjem.
Včeraj sem se popoldan odpravila v Monsa na sestanek. Tam naenkrat zagledam vse polno enih temnopoltih tipov, ki govorijo malo angleško, malo špansko in ugibam od kje bi se lahko ti našli. In potem mi svane! Zvečer je na gradu koncert Maraca’s Otra Vision in New York Salsa All Stars z Mercadonegro. Pa sem - nebodigalena - stopila do njih in povprašala, če so to res oni (so bili), če bi šli zvečer po koncertu še na salsa after party (bi šli) in kdaj točno oni špilajo (kao ob pol 10h). Zvečer sem šla z busom do mesta in z vlačugo na grad in tam mi ob vrhu en neznan gospod reče, da če grem na koncert in nimam karte, mi lahko on podari eno svoje vabilo, ki ga čaka na blagajni. Gospod neznanec, še enkrat vam hvala! Že dolgo mi nihče ni podaril česa tako lepega. 
Koncert pa… adijo pamet. Najprej sem srečala mojega dragega J., ki ga zdaj že dooolgo ni bilo na salsi. Kako ta človek uživa med plesom!!! Z njim bi tiste tri figure lahko plesala do večnosti. In ostale punce tudi, ker jih vidim ko z nasmehom na obrazu opazujem plešoča telesa. Iz njih zna izvabiti najboljše, tisto najbolj prvinsko zaradi česar vsi plešemo. In to vse samo zato, ker mu srce zaigra ko pleše, ker se mu še ušesa smejijo in ker noge kar same lovijo ritem! Ko bi vsaj vsi to vedeli… Tako pa nekateri z največjim zanosom štrikajo, lomijo roke, knockoutirajo okolico in… so katastrofalni.
Toliko dobrih glasbenikov na kupu, toliko čistokrvnega ritma, tooooliko salse in sona. In na odru dva dih jemajoča lepotca - gospodič klaviaturist in gospodič bobnar. Eden v kavbojkah, črnem suknjiču in beli srajci, ki nonšalantno kuka iz rokavov in ovratnika. Lasje temni, žareči in modno skuštrani. Škoda le, da se je najbrž edinkrat nasmejal, ko mi je pomahal z odra. Drugi v širokih kavbojkah, beli majici brez rokavov, lasje skrbno odbriti stran in olepšan s kompletom najbolj sijočih, postrojenih in vabljivih domin v ustih. In kako rad jih je kazal. Cel koncert se je presmejal in ko je videl, da ga opazujem iz prve vrste, me je očitno prepoznal in mi naklonil neznansko srčkano grimaso in svoj popoln nasmeh. Well… enega od njih…
Če sem že zamudila Celio Cruz, Compaya Segunda in Ibrahima Ferrerja, sem včeraj imela priložnost slišati in videti fenomenalnega flavtista, pevca, ki prečno flavto oponaša z žvižganjem bolje kot jih večina nanjo igra ter norega, utrganega in nezemeljskega kongerosa. Videti človeka igrati na pet kong hkrati in uživati v ritmih, ki jih ob tem ustvarja, je resnično neprecenljivo. Morda je edina škoda to, da so fantje predobri glasbeniki, da bi mi plesali na njihovo glasbo. Inštrumentali so enostavno prehitri, melodije pa preveč abstrakne in na pol kakofonične (jam session-ovske), medtem ko mi plešemo na počasnejše komade, z jasno in prijetno melodijo. Na salsa komericalo pač. 
Koncerta je bilo konec šele ob pol 2h in takrat je bilo že zdavnaj prepozno za after party. A če drugega ne, sem si oči spočila in napasla za nekaj mesecev v naprej. 
Danes pa sem domov pripeljala mojo novo Hruško. 
To bo uradno ime za moj novi salsamobil. Zdaj me pred blokom čaka moj lastni hruškast avtek svetlomodre metalne barve (in seveda črnimi plastičnimi odbijači 
); Ford Ka 1.3, s prevoženimi 76.000 km, s klimo in dvema airbagoma ter električnim pomikom stekel. V njem se počutim kot kraljična, čeprav mi je tudi moja petka pridno in zvesto služila (v okviru njenih zmožnosti seveda). Malček mi bo hudo, ko bo odhajala, ker bo z njo odšla tista stvarna vez z mnogimi lepimi dogodki in tudi nekaj solzami. A ostali bodo v mojih mislih! Zdaj moram le še poskrbeti, da bodo tudi s Hruško čim prej povezani lepi spomini.
Po prihodu v Ljubljano, smo šli malček proslaviti moj prvi čisto moj avto. Čevapčiči in šopska solata pri Momotu so bili seveda logična izbira. Tokrat smo za štos pristali v Dubočici in moram priznati, da so čevapi zaenkrat še vedno boljši v Portalu, imajo pa zato v Dubočici neprimerljivo prijetnejši vrt in nedvomno bolj zabavno natakarico. Človek ne doživi vsak dan da naroči novo pivo, ona pa v roko vzame prazen kozarec, ga pomenljivo pogleda in izusti: “Bogami, ovo je bilo brzo”. 
Zraven smo si nazdravili in klepetali in klepetali… o moji službi, naših sorodnikih, o mojem očetu, naših preteklih prepirih, o mojem avtku in našem vikendu. In potem še tole. Lepo mi je, zares lepo…
Problemi, vi kar pridite! I am ready!!! Še vsakič sem se pobrala in tudi ob prvem naslednjem slabem obdobju se bom, vse dokler najdem srečo in veselje v čisto navadnih, nepompoznih situacijah.
7.07.2007 ob 02:44
Hehe, sam pozitiven bit, pa sproščen, tko k Drnovšek, pa bo vse ql
Haha 
Pa velik sreče s Hruško
Zdej grem pa spat
7.07.2007 ob 10:10
Veliko sreče s s Hruško. Naj ti prinese en kup lepih potepov in še več nepozabnih spominov!
7.07.2007 ob 14:36
haha, luškan! Super si se mela!!
Ne govor o čevapčičih in šobski. Komaj čakam, da pridem dam. Gremo skup?
7.07.2007 ob 15:02
@ Miha: Jaz sem zaenkrat še pri pameti, tako da me ne primerjaj z Drni-lamo, okej?
@ Rokson: Hvala, hvala! Mislim, da bo pridno, zvesto in dolgo služila. Na pogled zgleda ubogljiva punca.
@ Ambroise: Jaaaaaa.
Jaz sem takoj za! 
7.07.2007 ob 18:04
it’s a date!
7.07.2007 ob 19:03
Hudo cool. You just made my day.
7.07.2007 ob 23:56
pocas voz!
8.07.2007 ob 10:17
e to, najti srečo in veselje v malenkostih je to, kar zna olepšat življenje
(ali pa če enostavno znoriš 
)
srečno s Hruško
8.07.2007 ob 12:57
Oooo, nov avto!!! Pardon, Hruška.
Veliko sreče, naj ti lepo služi pa previdno na cesti… 
Si pa 100% največja navdušenka nad salso, kar jih poznam. Te je ql brati, ko s takim zanosom in strastjo pišeš o teh dogodkih… 
8.07.2007 ob 21:30
lepo,da si strašno vesele volje. jaz bi bil tut kdaj tak
mislem ok, kdaj…večkrat 
9.07.2007 ob 11:51
Jap, koncert je bil fenomenalen
Samo kaj, ko si potem naslednji dan čisto povožen v službi 
Če se mi je na začetku €40 zdelo malo drago, bi jim na koncu dal še kaj zraven :)) V bistvu sta bila dobesedno dva koncerta in vsak vreden vsaj €40.
10.07.2007 ob 18:54
@ London: Nisem nek fan divjanja ko sem sama za volanom, tako da bom prostovoljno upoštevala tvoje priporočilo.
@ Fetalij: Meni ga vsekakor redno olepšuje - le da včasih bolj in drugič manj. Pa hvala za priželjeno srečo.
@ Bastjan: Tudi tebi hvala za lepe želje.
Okrog “največje navdušenke” pa sploh ne dvomim, glede na to da pri nas relativno malo ljudi pogosteje piše o tem. Upam, da je navdušenje nad salso nalezljivo. 
@ Blazz: In kaj ti to preprečuje?
@ Bežeči: Se vsekakor strinjam da je bilo fenomenalno. Zato se mi je pa še toliko bolj smejalo da sem karto proti pričakovanjem dobila zastonj (sem imela denar namreč s sabo). Btw, a zdaj že kaj več/pogosteje plešeš? Nekaj časa nazaj se mi zdi da si omenjal, da nisi najboljše volje in da se ti ne da toliko plesati.
11.07.2007 ob 20:08
HA! Sem si zdajle ogledal Osmi dan in guess who I saw dancing!!!
nice nice! lovely lovely
11.07.2007 ob 21:41
Hudiča, jaz pa nisem vedela.
Še bolj bi bilo pa pomembno, da bi vedela moja mama. 
Kako je zgledalo? S kom sem pa plesala? 
/me firbec
14.07.2007 ob 00:59
Men se zdi, da z enim črncem… pa tudi stala si ob eni intervjuvanki… poglej si na RTVSLO.SI arhiv…
Parkrat se te vidi, sicer zelo na hitro… upam, da si ti, pa da nisem utrelil kozla. haha
14.07.2007 ob 11:25
Hehe, sem se šla pogledat in moja ocena je: za silo prebavljivo.
Skratka, nisi ustrelil kozla, res sem to jaz. Plešem s Kubancem, poročenim s Slovenko in pred 14 dnevi sta “pridelala” novo srčkano Slovenčico Lucio. Razlog zakaj samo stojim ob intervjuvanki je pa ta, da sem na debilno vprašanje “Zakaj ste danes tukaj” enako debilno odgovorila “Dddd, zaradi salse”.
Očitno jim moj odgovor ni bil po godu. 
17.07.2007 ob 13:08
@Sunshine: na žalost plešem vseskozi manj (od aprilskega kongresa naprej sem bil skoraj samo še na tečajih), razlogov je pa seveda več. Nekaj malega ima zraven nastalo pomanjkanje časa in prekleta utrujenost proti koncu tedna, ko se mi res ne da ven (na začetku tedna pa ni voljnih plesalk za domači trening), nekaj ima ta svinjska poletna vročina, pa še en malce bolj tehten razlog (ki pa ga ne bi pisal v komentarje), pa še nekaj netehtnih … Skratka sami izgovori.
Čeprav, tudi ko prideš ves crknjen na koncert in zaslišiš muziko, se ti nekam avtomatično upognejo kolena in zagrabiš prvo plesalko, ki je na voljo zraven tebe
22.07.2007 ob 09:41
@ Bežeči Norec: Škoda, škoda, škoda…
Zdaj je prav simpatično iti zaplesati pod zvezdami (v sredo pri Figovcu, v četrtek v Tivoliju), tako da ti res priporočam da si enkrat na sto let malo reorganiziraš urnik in se greš razmigat. Verjamem, da se to ne da vsak teden dvakrat, ker najverjetneje nisi tako utrgan kot jaz in nimaš take službe kot jaz, včasih pa le gre.
želim ti, da se ti vsi tehtni in netehtni razlogi kmalu uredijo in da boš svoje dneve krojil sam, namesto da jih razlogi krojijo zate. Na koncertih je pa res tako kot praviš, le da jaz manj grabim in sem bolj “zagrabljena”.
30.07.2007 ob 12:44
No hvala za priporočilo :)) Pretekli tede mi je pa celo uspelo v četrtek priti do Tivolija, sicer zaradi tistega tehtnega razloga nisem plesal, ampak samo pogledal vzdušje. Okolica sicer ni najlepša, bi bilo verjetno res kar luštno za plesat, fino hladno ….
Glede obsedenosti je pa tako, da pač še nisem tako zverziran kot ti, ki prideš samo plesat in uživat. Drugače bi bil verjetno tudi 2x na teden zunaj, čeprav bi bil pred tem utrujen. Pri meni morajo še malce možgani delat. No pa kaj bi se pritoževal, malo več kot leto nazaj sem bil še popolnoma prepričan, da sem brez ritma in brezupen primer
Drugače pa si dneve krojim več ali manj kar sam, kar pa je, verjameš ali ne, lahko še večja težava
30.07.2007 ob 20:38
@ Bežeči Norec: Prosim, prosim! Mi je kar malo hudo zate, da si bil tam in nisi mogel plesati.
No ja, morda pa vseeno nisi (pre)hudo trpel in sklepam iz sebe. Jaz sem na Kodeljevem plesala še s povito roko, čeprav sem prišla “samo gledat”. 
Čista muka! In začuda sem ugotovila da se da marsikaj odplesati samo z eno roko in še prav zanimiva in koristna vaja je bila. Pa sem si rekla, da je meni lažje ker sem plesalka, a mi je Leon dokazal da tudi moški lahko odlično vodi samo z eno roko. 
Je pa res, da je za to potrebna kilometrina.
Malce je vse skupaj podobno začaranemu krogu. Ti ne moreš tako uživati ker moraš zraven še misliti in zato plešeš manj, ker plešeš manj pa moraš več misliti.
Jaz sem se prvih 6 mesecev lomila na plesišču, spravljala v obup plesalce in malo pred tem da bi dokončno obupala in vrgla puško v koruzo ker “za ples v paru očitno nisem talentirana, spontanost pa je zame prezahtevna, ker rabim na pamet naučene koreografije” se mi je začelo odpirati. Torej… don’t give up in pridno pleši še naprej!
P.S. Pa omisli si tajnico za krojenje dnevov. Očitno gre lahko le na boljše.
6.08.2007 ob 17:19
No, verjamem, da te je Leon brez težav odvodil z eno roko
Drugače pa: osebna pomočnica. Odlična ideja! 
11.08.2007 ob 21:53
@ Bežeči: Si si že omislil pomočnico? Te lahko končno spet kaj pričakujemo med živimi, nasmejanimi in plešočimi?