Moje sanje, brez pesmi…
Objavil Sunshine, dne 11.07.2007
Po blogosferi se širi nova veriga. Upam, da to ne bo zdaj postala “modna muha” in bo vsak s petimi minutami preveč časa začel vsiljevati ljudem pisanje o 5 naj jedeh, 6 naj pesmih, 3 največjih napakah, 9 najbolj zoprnih zvezdnikih itd. Tokrat se mi (enako kot prejšnjič) zadeva zdi prav zanimiva tema za pisanje, tako da sem žogico sprejela. Najprej me je zadolžila Katarina, nekaj dni kasneje pa še Saša. Obe sta krasni ženski in super mami in priznam, da se mi zdi lepo da sta se spomnili name. V razna grozodejstva povzročena s prekinitvijo verig ne verjamem, tako da si bom pravila malo prikrojila. 
Pisala bom o sanjah kar tako. In morda jih ne bo pet. In ni nujno da bom koga pofočkala. We’ll see. 
Najprej nekaj takih, ki ustrezajo pravilom te igre. Ko sem bila še čisto majcena, sem sanjarila o tem, da bom primabalerina. Potem sem si premislila in sem želela prodajati hot doge in sladoled, ker sem verjela da si potem lahko postrežeš po mili želji (ne boste verjeli… hot dog je bil glavni razlog, ne sladoled). Sledila je briljantna faza, ko sem izumila nov poklic - mažoretka. Še danes se živo spomnim zadrege moje osnovnošolske učiteljice angleščine, ko smo pisali spis na to zlajnano temo in sem rabila angleško besedo za mažoretko. Predzadnje poklicne sanje so imele obliko veterinarke, a sem ob prvem obisku ambulante s Taro ugotovila, da bi se težko prepričala da živali delam dobro, ko cvili in joka od bolečine. Čisto na koncu sem se že videla v novi, bleščeči, beli, privatni ortodontski ambulanti. Tam sem se počutila domače, ker sem jih obiskovala še od mlečnih zob naprej, zdel se mi je tak aristokratski poklic, sem pa spregledala da to pomeni tudi buljenje v zanemarjene gobce. Tudi 6 let študija bi bila slaba izbira za človeka absolutno brez zicledra. Zdaj počnem točno tisto kar hočem in nekaj popolnoma drugega od vsega o čemer sem prej sanja(ri)la. 
Zdaj sem malček večja in nekoliko pametnejša in sanjam o drugih stvareh. O lastni plesni dvorani, ki bi bila posvečena samo družabnemu plesu. Dvorani, ki bi bila čez dan pregrajena na tretjine v katerih bi ljudje na tečajih okušali čare salse, swinga, tanga, latinsko-ameriških in standardnih plesov. Večeri bi bili posvečeni plesnim zabavam, na katerih bi poskrbela za vse to, kar mi zdaj kot plesalki manjka. Parket bi bil ustvarjen za ples, ozračje brez cigaretnega dima, ob strani polička za odložiti čevlje, ko se preobuješ v plesne, dobro zračenje in čisti wcji. Zdaj je tako, da z nami plesalci filajo torke, četrtke, nedelje, ko bi bil lokal drugače prazen in se še bunijo, da ne nosimo denarja. Jaz verjamem, da bi bila zadeva brez težav uspešna, če bi se nekdo posvetil prav temu, kar dela plesne zabave drugačne od ostalih žurov - nič alkohola in cigaret, starejši obiskovalci, odsotnost pozerjev, veliko dobre volje in še več plesa.
Potem sanjam še o svoji sanjski hiši. O tem, da bi imela na strehi sončne celice, pod hišo veliko cisterno za prečiščeno deževnico za kotliček za wc, jacuzzi, pranje solate in druge potrebe, ki ne zahtevajo absolutno brezhibne vode. Kuhinja bi bila svetlo zelena in bela, spalnica svetlo modra in svetlo siva, delovna soba svetlo vijolična s črnimi detajli… V moji hiši bi bilo veliko stopnic, ker so mi iz neznanega razloga zelo všeč. V kopalnici dve do tri čez celo širino in nato na vrhu v zadnjem delu prostora v tla vzidana banja. Pa obvezno zidana tuš kabina! V dnevni stopnice iz pleksija v zgornje nadstropje, ki bi bilo odprto, nad sedežno pa strop dvojne višine in omare za knjige vse do stropa. V kotu bi stal en ogrooomen glinen lonec z veliiiikim šopom pampas trave…
Svoje misli okupiram tudi s kreiranjem oblačil. Ampak to ne takih za na modne piste ali takih, ki jih nihče ne bi dal nase. Čisto običajne, nosljive, z maksimalno možnostjo kombiniranja. Na primer rekelček v dveh barvah in potem za zraven enobarvne hlače, dolgo krilo in kratko krilo v eni ali/in drugi barvi. Pa kakšna srajčka, ki jo imaš lahko pod suknjič, jo nosiš samo ali pa čez njo oblečeš volnen brezrokavnik in ti iz v-izreza kuka ven ovratnik. Lahko bi jo nosila na krilo ali hlače. Pa tunika, ki jo lahko nosiš kot oblekico ali čez hlače. In vse bi mi bilo prav in vse bi mi dobro pristajalo. 
In sanjam o popolnem plesu. Sanjam o situaciji, ko bi v nekem naključnem lokalu v neki družbi naenkrat zaslišala znan ritem. Verjetno bi vsaj s kakšnim delom telesa migala po ritmu, po možnosti zraven mrmrala besedilo in naenkrat bi na drugem koncu prostora zagledala človeka, ki počenja isto. Vsak na svojem koncu bi prepevala, on bi me pogledal in vprašujoče dvignil obrv, jaz bi prikimala, nakar bi brez besed prišel do mene, mi ponudil roko, jaz bi jo zagrabila in odšla bi na plesišče. Tam bi plesala najpopolnejšo koreografijo na svetu. Ravno prav seksi, ravno prav nastopaško. Malo predrzno in malo umirjeno. Iz mene bi izvabil najboljše in on bi zablestel, točno bi poznala vsak gib ki sledi, vedela bi kaj smeva in kaj ne. In ljudje bi naju gledali, kocine bi jim šle pokonci, ko bi opazovali to zapeljevanje po ritmu, midva pa okolice sploh ne bi opazila, ker bi uživala le v najboljšem plesu življenja.
12.07.2007 ob 13:52
lepe sanje! delas na tem, da se uresnicijo?
lp, M.
13.07.2007 ob 22:35
Joj, Maša… lepo te je videt tako dobre volje. Sploh po tistem dnevu, ko so ti stvari šle narobe. Bom jaz sanjal, da je moje darilo pripomoglo k zasuku kosmosa.
Šala mala.
No, jaz sem trenutno v Ljubljani (par metrov stran od tebe), že jutri pa šibam na morje, natančneje v Koper na DiskoNautiko. Upam, da bo dobro (drži pesti).
Ostani v takem duhu čim dlje… mi je všeč.
14.07.2007 ob 16:18
zanimive “sanje” in sanjarjenja
te pa popolnoma razumem pri zadnji točki…
15.07.2007 ob 20:15
@ Mitja: Za prve sanje mi manjka en kup denarja/investitor, na drugih delam (če se šteje to, da sem uspešna v službi in da tam napredujem - kar morda nekoč pripelje do sanjske hiške), tretje zna uresničit nakup šivalnega stroja, zadnje pa niso odvisne od mene.
Sumarno bi torej lahko rekla, da mi ne gre baš najbolje kar se uresničevanja sanj tega tiče. 
@ Zokys: Tvoje darilce je bilo tisti dan edina dobra stvar, ki se mi je zgodila. In morda bi res lahko rekla, da so od tiste točke naprej stvari počasi začele iti na bolje.
Upam, da si užival na DiskoNautiki. 
Če boš še kaj v soseščini pa le javi.
@ Fetalij: Would you dance with me?
Me pa ne preseneča, da so ti take fatalne in pompozne sanje najbližje. 
Bi prav uganila tudi če ne bi nič rekel. 
16.07.2007 ob 09:42
no… si ti malo pozabila name, a? :p
vseh sanj morda res ne mores uresniciti.
gre pa postopoma… hiska - pocasi, najprej kupis zemljo, postavis barakico, jo nato malo dogradis in se dogradis… in potem je naenkrat ze prav lep vikend. tako kot je vas zdajsnji. jest sem imel podobne sanje… le da s tem “dodatkom”, da bi neko tako vikendico gradil skupaj s partnerico in/ali prijatelji. trenutno je vseskupaj bolj on-hold.
sivalni stroj pa le pogumno, vaja dela mojstra! cez cas in z dobrimi idejami bos gotovo naredila veliko okusnih oblekic (go go kiklce
).
prve sanje so res malo tezko uresnicljive glede na slovensko miselnost. ceprav je pomoje nekaj dvoran v ljubljani, ki ob vecerih samevajo, in bi se prav lepo slisali takti salse, swinga ter ostalih plesov. in cetudi bi bilo potrebno placati npr. samo elektriko… jap, tezko dobit.
za uresnicitev zadnjih sanj pa itak lahko sama se najvec naredis. ze sedaj.
drugac pa daj napisi se kaksne sanje! je zanimivo in zabavno branje.
lp, M.
19.07.2007 ob 22:55
Lepe sanje, Sunshine. Se lahko pridem učit družabnihplesov?
Nabolj ti privoščim izpolnitev sanj o popolnem plesu 
22.07.2007 ob 09:36
@ Mitja: Zakaj bi pozabila? Je pa res, da se k odgovarjanju na komentarje pogosto spravljam kampanjsko - ko imam čas odgovorim na vse naenkrat in ne sproti.
Po pravici rečeno mislim da nimam dovolj znanja, da bi si hiško gradila sama, ampak bi želela kar naročiti nekomu da jo postavi zame.
Ker se zavedam postopnosti uresničevanja sanj, bi bil za začetek dovolj že garsonjera, a sem ravno pred dnevi spet doživela hladen tuš, ko so mi za 30 kvadratno garsonjero (za katero sem verjela da bo cena “poštena”, ker jo tip prodaja preko poznanstev) postavili ceno 100.000 €. Če/ko dobim partnerja, grem v investicijo z največjim veseljem z njim. A kaj ko bi rada šla od doma neodvisno od tega… 
Šivalni stroj imam pa že ogledan in ena kolegica je že prehitro stegnila jezik, da me lahko vsega nauči. Revica najbž ni vedela, da resno mislim.
Ustreznih dvoran pa v Ljubljani pravzaprav skoraj ni oz. jih jaz/mi še nismo našli. Včasih je bil noro fajn Stari Glej, a so ga denacionalizirali. Festivalna hoče za najem za en večer pol milijona, Mediapark prav tako (za povrh je pa še ena navadna štala brez primernega poda), Laguna bo po novem namenjena malemu nogometu in košarki (wtf?!?), dvorane bivših krajevnih skupnosti so sicer prazne, a do njih nismo upravičeni, ker naše društvo deluje na področju cele Slovenije in ne samo MOL…
@ Dr. Filomena: V tvoje in moje dobro ti odsvetujem lekcije plesa pri meni. Sem totalno in oh-in-sploh za en drek pedagog in se zato tej vlogi tudi načrtno izogibam. Ti pa z največjim veseljem priporočim kak (dober in ugoden) tečaj, če si resno mislila.
22.07.2007 ob 22:31
mislil sem: pozabila na mail.
lahko noc, M.
26.07.2007 ob 20:50
@ Mitja: A veš da sem res?!?!
Mi je full nerodno in bom popravila v čim krajšem času. Prosim, ne mi zamerit. 