Ljudje, s katerimi delam…
Objavil Sunshine, dne 2.08.2007
Zdajle mi je najbrž prvič malo žal, da tukaj nisem anonimna. Potem bi lahko pisala o tem kaj se mi je podilo po mislih, ko mi je včeraj nekdo na komentar: “Lepo je plesati s tabo,” odgovoril “Tudi s tabo, včasih še preveč” in se zraven navihano nasmejal od ušesa do ušesa. 
In lahko bi bentila, norela in se pritoževala nad tem kako me trenutni projekt v službi spravlja ob živce. Nikjer nisem napisala imena firme kjer delam, a znano je moje osebno ime, moje slike so javno objavljene in če to najde kdo iz naročniške firme lahko hitro pogrunta kateri projekti so trenutno v igri in kar bi prebral mu gotovo ne bi ugajalo. 
Tako pa sem se odločila za obratni pristop in bom raje napisala nekaj o ljudeh, s katerimi imam v službi dnevno opravka.
Čistilka. Preden ob 2h začne z delom pogosto pride na kratek klepet. Včasih gre na teraso z mojo sodelavko na cigaret, če kuhamo kavo jo ponudimo še njej, ona pa nas zabava s svojo iskrenostjo, dobro voljo in duhovitostjo. Nosi nam lončnice, ki jih v drugih firmah želijo dati v smeti, tako da imamo že lepo džunglo, spekla nam je rolado, da smo se malo posladkali, včasih privleče na dan tarot karte in čeprav jasno pove, da blefira in ugiba iz podatkov, ki jih o nas že pozna, se vseeno narežimo do solz. Mi njej prihranimo kako sesanje, ker izredno malo umažemo in hodimo po pisarnah kar bosi ali v nogavicah, poslušamo jo, ko se more izpovedati o šefu, ki ji teži in ji posodimo 2 € ko ji zmanjka za vozovnico ali cigarete (kar pri 300 € plače sploh ni presenetljivo).
Sodelavka. Super punca, tudi moja bivša “sošolka” s faksa. Pri njej najbolj cenim to, da je do svojega dela zelo odgovorna. Nikoli se mi ni treba spraševati ali bodo roki držali, vem da stvari ne bo opravila z levo roko in če bo v službi norišnica, ne bo na uro pogledala in odštevala minut, ampak bo ostala in dokončala delo. Obe sva narejeni tako, da nama dosti pomeni varovanje okolja, zato se trudiva pri malih stvareh (papir vedno potiskava/popiševa z obeh strani, šele nato ga damo reciklirat, plastenke vedno odneseva v ustrezen kontejner, v škatlici zbirava prazne baterije…). Veliko zna in se tudi hitro uči. Ko nastopi težava teži k rešitvi problemov in dela po principu “kaj naj naredimo, da bo drugič bolje”, za povrh pa imava še različna področja interesa, tako da se nikoli ne zgodi da bi se nekega projekta obe otepali ali si ga obe strašno želeli.
Šefica/mentorica. Nikoli, ko se lotiva nečesa novega in je potem čas za evalvacijo, ne začne ona naštevati napak. Najprej vpraša kakšen imava sami občutek, kje se nama zdi, da sva se dobro odrezali, s čim nisva zadovoljni, kaj meniva da morava še izboljšati. In šele nato ona pove svoje pripombe in komentarje. Navodila so jasna in vedno držijo, zaupa nama in ne preverja vsake minute prihoda, odhoda in malice. Prav tako ne preverja vsakega poročila in maila klientom, a je hkrati vedno na voljo za kakršno koli dilemo, vprašanje ali skrb. Predaja nama svoja obsežna znanja in spretnosti in z njeno pomočjo izjemno hitro napredujeva.
Direktor. Šarmanten, nekoliko starejši gospod, ki ima ogroooomno znanja z našega področja dela, je nasmejan in prijazen. Ko sva prvič prišli v Zagreb sva videli kako radi ga imajo vsi. Njegov odnos s podrejenimi je sproščen in prijazen, a vseeno uživa v naših očeh vse spoštovanje zaradi svoje strokovnosti in pravičnosti. Ko sem ga vprašala, če želi videti moje prvo poročilo preden ga pošljem klientu, me je samo vprašal če sem sama z njim zadovoljna. Ko smo morali zaradi moje krivde en del raziskave ponavljati, sem se sekirala na žive in mrtve, on pa mi je mirno pojasnil: “To je pač tvoja šolnina. Zdaj te napake gotovo ne boš več ponovila.” In ko smo imeli službeno prednovoletno večerjo, je z nami skakal po plesišču, prepeval “Ništa kontra Splita” in norel skoraj do zadnjega.
To so zadeve, ki nimajo cene, pomenijo pa lahko mnogo več kot četrt plače. Na trenutke mi je tako lepo, da se ustrašim kaj bi se zgodilo, če bomo nekoč iskali novo osebo in ne bomo našli tapravega za naš team, ampak bomo prisiljeni vzeti najmanj slabega. Bom držala pesti, da se to nikoli ne zgodi. 
2.08.2007 ob 21:28
čistilko izšolajte za vsak slučaj, če boste kdaj rabili novega:)
2.08.2007 ob 21:38
@ Teoo: Hehehe, dvomim da bi se strinjala glede na to, da je dobro leto pred penzijo.
Drugače pa zelo inovativno razmišljanje. 
2.08.2007 ob 21:47
qwertz pol:)
sicer se je pa treba navadit uporabljat tisto kar je trenutno na voljo, preden greš v nabavo novga:)
3.08.2007 ob 00:07
Zanimivo razmišljanje… najprej pomisli da bi bila ‘katastrofa’, če bi prišel k njim v tim nekdo manj primeren… ko večina dandanes razmišlja, če ne bodo morda oni kdaj iz ‘idelanega’ okolja morali kdaj s trebuhom za kruhom v okolje, kjer ne bo več tako luštno. Taki časi so, da podjetja, ki je danes še tako uspešno, lahko jutri že ni več.
3.08.2007 ob 00:08
Samo da tebi kdaj ne bo treba iskati službe v ‘manj idelanem okolju’.
3.08.2007 ob 00:09
Morda bi raje kot strah pred novim ‘manj idelanim sodelavcem’ razmišljala, da tebi ne bo potrebno iskati službe v ‘manj idelanem’ okolju.
3.08.2007 ob 08:14
Ali bi nam zaupala, kje je ta služba? Ali morda rabite še koga? Celo življenje že namreč sanjam o primerni in predvsem normalni službi, pa je še nisem našla. Sanjam o delu z normalnimi ljudmi, pa jih še nisem našla. Zato grem najraje v naravo, sama, in se pogovarjam s priči in srnami in …, ker so živali, dokazano, bolj prijazne in predvsem dosti manj hinavske. No, včasih katera tudi ugrizne, ker se ustraši ljudi. Ampak, ali ne ugriznejo ljudje še bolj? In to najraje od zadaj, zahrbtno.
Le kje je ta zgoraj opisna služba?
3.08.2007 ob 10:23
@ M & Max: Meni se ne zdi prav posebej presenetljivo… Trenutno mi je super, imam delo ki me veseli in kolektiv, ki je fantastičen. In jasno da mi je misel na to, da bi se situacija lahko poslabšala hudo neprijetna. Ta opcija je v moji situaciji precej bolj verjetna kot ta, da bi šla sama s trebuhom za kruhom, saj svoje delo dobro opravljam. Celo tako zelo, da so mi v podpis ponudili aneks še pred podpisom pogodbe za nedoločen čas, v vmesnem času pa sem imela na voljo ponujene še nekaj drugih zaposlitev. Poleg tega pa se popolnoma zavedam, da če bi/bom kdaj jaz imela vlogo prišleka v kolektiv, imajo oni vso pravico biti skeptični do mene, na meni pa je, da se prilagodim nenapisanim pravilom kolektiva in sprejmem notranji ustroj podjetja. Zdaj mi tega ni treba, sami smo si ustvarili delovno okolje, ki nam ustreza in zaradi tega sem zelo zadovoljna.
@ Ana: Ukvarjamo se s tržnim raziskovanjem. Jeseni bomo morda res iskali novega zaposlenega, a z zelo specifičnimi znanji… O ostalih detajlih o podjetju pa tu vseeno ne bom pisala. Če te zanima še kaj sporoči, pa se ti oglasim po mailu.
3.08.2007 ob 11:09
Hej, priporočam se za info glede zaposlitve jeseni!
3.08.2007 ob 11:11
@ Ervinator: Dobiš!
Če bomo dejansko zaposlovali, ti vsekakor sporočim.
3.08.2007 ob 18:50
Hm, svoje delovno okolje soustvarjaš sam. Je natanko takšno, kakršnega naredite skupaj s sodelavci.
Sunshine, zelo lepo, da v svojem uživaš. To marsikaj pove tudi o tebi. Lepo se imejte še naprej!
3.08.2007 ob 21:24
@ dr. Filomena: To je še toliko bolj res, če si zraven od začetka. Če prideš v že ustaljeno firmo, je to težje, čeprav se do neke mere tudi da. Sem pa opazila, da odnos med sodelavci precej korelira z načinom vodenja z vrha. Vsaj dosedanje izkušnje so mi tako pokazale.
5.08.2007 ob 20:32
Se strinjam s slednjim.. korelacijo z načinom vodenja z vrha… Sama sem se trudila z odnosi več let, a sem lahko ugodno delovno okolje seveda ustvarila le v svoji skupini… navzven prijem ni deloval, ker pač vodstvo ni opravljalo svoje naloge tako, da bi lahko tudi odnosi med samimi skupinami blesteli.
8.08.2007 ob 23:35
Sam res, če ni tapravih ljudi okoli, potem ni nič. Podobno kot ti sem se znašla v skorajda kičastem delovnem okolju, kjer delam kar me veseli s fantastičnimi ljudmi. Drug svet. :))
11.08.2007 ob 22:00
@ Nimfa: I’m happy for you!
Morda se ti sliši klišejsko, a zdaj ko na lastni koži vidim kako je fajn, če ti je cool iti zjutraj v službo, če konec dopusta ne predstavlja travme, če je delo zanimivo in si kot delavec cenjen, bi isto reč privoščila vsem, ki so mi simpatični. 