Spet sem našla očeta…
Objavil Sunshine, dne 26.08.2007
K temu pisanju se spravljam z nekoliko mešanimi občutki. Po eni strani se mi zdi, da vam opis razvoja dogodkov skoraj “dolgujem”, po drugi strani pa itak sama želim o tem pisati, ker mi je zelo pomembno. Želim napisati, hkrati pa še ne upam čisto verjeti temu kar bom napisala in me je strah tega, če bom nekoč spet tožila nad razočaranjem, ker so se mi upi (kot že tolikokrat prej) spet podrli. No ja, vseeno sem se odločila da stvari spravim iz sebe in bom, če bo treba, nekoč pač raje rekla: “Jebat ga, priznam da sem bila spet naivna”. Bom poskusila biti kratka in jedrnata…
Moj oče se je odločil, da bo po 18-ih letih zapustil svojo partnerko in zaživel z novo. Dokler sem bila mlajša mi je bilo važno, da sem dobila na obisku kaj dobrega za pod zob, da smo šli čez vikend kdaj na kopališče in poleti na morje. In seveda, da sem imela ljubezen mojega očeta. Starejša kot sem postajala, bolj mi je bilo jasno da je njun odnos mrtev, prazen, da mu ona razen gospodinjskih uslug ne more nuditi ničesar. 
Moj oče je kulturnik. Gledališče mu je vsakdanji kruh, leposlovje in poezijo ima v malem prstu, klasična glasba je njegova strast in upodabljajoča umetnost uživa vso njegovo spoštovanje.
Ona je sicer dobra v svojem poklicu ter pridna in skrbna gospodinja, tu pa se žal tudi konča. Je brez energije, apatična in neaktivna, nerazgledana in ozka v razmišljanju, njen domet pa so telenovele in Štajerskih 7. Jebemu boga, ko je imela na obisku velikega slovenskega pesnika Ivana Minattija, je ona gledala televizijo v dnevni sobi. 
Po spletu neprijetnih okoliščin svoje hčere ni vzgajala ona in tako ji je popolnoma ustrezalo, če tudi moj oče ni imel stikov z mano. Ko je bilo potrebno na moj račun kaj denarja prihraniti je bila prva zraven, ko je bilo treba nakazati preživnino, ni o tem nič več vedela. 
Že 5 let nazaj sem strašno “navijala”, da bi šla narazen, ko mi je oče zaupal, da je neka ženska nanj vrgla oči, a iz tega ni bilo nič. Kar nekajkrat se je že “odločil” da bo šel, a sta ga slaba vest in občutek krivde kot mlinski kamen vedno potegnila na dno. Nekaj vikendov nazaj me je oče poklical, se najavil da pride v Ljubljano ter mi razložil naslednjo situacijo. Odločil se je, da dokončno odide! Zbližal se je z žensko, s katero sta bila skoraj 25 let nazaj sodelavca, potem pa sta za 18 let izgubila popolnoma vse stike in se srečala šele nekaj let nazaj na pogrebu skupnega sodelavca iz tistih časov. Ugotovila sta, da cenita enake stvari in začela sodelovati na kulturnem področju pri organizaciji prireditev, literarnih večerov, scenografiji…
Sčasoma mu je postalo jasno, da mu ženska karakterno ustreza in da je povrh vsega ena redkih, s katero hodita po podobnih umetniških poteh. Bil je neodločen, vsa bremena, ki so ga ovirala pri prejšnjih odhodih so bila še vedno nad njim, a tokrat je nagrada preveč lepa. Vprašal me je, če bi šla z njim do nje na obisk in sva šla… Ta situacija je kot noč in dan!!! Po dolgem času sem svojega očeta videla spet nasmejanega. Ona je polna življenja, samostojna, aktivna, pozorna, razgledana in odlična mama svojima dvema najstniškima sinovoma. Cenita enake stvari in se veselita vsega kar še lahko skupaj odkrijeta.
V trenutku sva se ujeli! Ko sem prišla na obisk sem slučajno omenila, da imam neznansko rada pesmi iz Zvezdice Zaspanke, pa je skočila v dnevno sobo po ta dvd in mi ga podarila. Sama je mama in tudi mojega očeta večkrat spomni naj me pokliče, predlagala mu je naj greva na razstavo fotografij v Tivoli, namesto da samo sediva ob kofetu. Z morja mi je prinesla en kup malenkosti, prav tako pa tudi z Verone, kamor sta se odpravila na Seviljskega brivca v antično areno. Enkrat sem bila pri njej zvečer na obisku tudi ko mojega očeta sploh ni bilo tam in sva klepetali kar nekaj ur.
Ona ima stanovanje en blok stran od tam, kamor so mene prinesli iz porodnišnice, ko sta bila mojadva še poročena. 
Vem, da je situacija še daleč od rožnate. Moja tečna babica seveda tečnari in mu serje na glavo, njegova bivša je mučenica in ga klicari, moleduje, malo tudi zmerja in grozi. Dolgo bo še trajalo, da potrga na tistem koncu Slovenije vse vezi; da preseli svoje stvari, da zamenja službo, da z bivšo razdelita premoženje. Priznam, da me je strah da bi mu zmanjkalo moči za zadnji, dokončni korak. Strah me je, da ga izgubim ravno ko sem spet začutila da še vedno nekje imam očeta. Strah me je, da bo ostal v zvezi, ki ga ubija, mu jemlje voljo in energijo.
Zadnjič sva šla na sprehod v Tivoli, pogledati razstavo, on pa je naredil par fotk kot v starih časih (le da zdaj z digitalcem), v petek smo se vsi skupaj dobili v mestu in šli nabavljati učbenike za njena sinova, nato pa k njim na večerjo, danes sem mimogrede priletela na obisk malo pozdraviti, pogledati slike iz Verone in po spominke. Hudiča, v treh tednih sva se videla in slišala večkrat kot v zadnjih treh letih skupaj. Srečna bom zanju, če bosta srečna skupaj in srečna bom zase, če mi bo oče spet oče in ne zgolj znanec.
P.S. V Tivoliju je nastala tale fotka (ki se mi zdi celo primerna za javnost). Njegov znanec, ki sva ga srečala je rekel, da izgledam stara 16 ali 17 let. A je to res?
UPDATE (6.9.2007) Za razjasnitev napisanega: moja mama in moj oče sta se ločila že pred 22 leti.
26.08.2007 ob 18:53
Me veseli, da dobro kaže in upam, da se bo dejanko dobro izteklo.
Drugače pa ja, ti zgledaš, pa ne samo na tej fotografiji, najmanj pet let mlajša, kot si. Raje deset.
26.08.2007 ob 19:26
vesela sem zate, za očeta. Zdi se mi, kot da sem brala pravljico, za katero imam občtek, da bo imela srečen konec!
26.08.2007 ob 19:49
Nekam krasno se bere, zgodba z očetom
Držim pesti.
Kar se pa slike tiče: nimam pojma, koliko jih točno kažeš na njej, meni zgledaš največ 20.
27.08.2007 ob 00:57
Super novice!
Naj te pa ne bo strah. Še najmanj tega, da si boš nekoč morda rekla, da si bila spet naivna. To so hitre obsodbe tistih, ki si ne drznejo upati in sanjati. Zato tudi pogosto niso sposobni globokega in iskrenega čustvovanja… Staršev si pač ne moremo izbirati sami in temu primerno so trenutki sreče z njimi toliko bolj dragoceni. Prevečkrat se tega zavedamo šele, ko je že prepozno. Uživaj tole darilo (pa če traja samo par tednov ali še dolga leta) in vedno si boš lahko rekla, da si dano ti možnost izkoristila in ne boš ničesar obžalovala. Predvsem se boš pa lahko spominjala z nasmehom na obrazu in radostjo v srcu. To je pa tisto kar nekaj šteje, kajne?
Prihodnost je pa tako ali tako nepredvidljiva, pusti se presenetiti! Želim ti, da gre tale zgodba po poti na sončni strani življenja…
27.08.2007 ob 10:23
Vesel sem.
27.08.2007 ob 10:52
Minatti ni pisatelj, ampak pesnik.
27.08.2007 ob 12:55
@ Buba Švabe: Hvala za lepe želje. Pa hvala za komentar o moji mladosti. Včasih enostavno res ne morem verjeti, da se ljudem zdim tako mlada. Imam občutek da se gotovo hecajo.
@ Inaaa: Tudi tebi hvala! Jaz se bom vsekakor po svojih močeh trudila, da se bo pravljica lepo končala; s podporo, spodbudo, tudi nasvetom če bo treba. Levji delež bremena pa žal ni na mojih ramenih.
@ Rokson: Najprej… kaj ko bi ti tudi počasi spet kaj napisal na svoj blog? Malo ga zanemarjaš zadnje čase.
Jaz upanja in sanjanja ne bi kar tako enačila z globokim in iskrenim čustvovanjem. Meni to dvoje nikakor ni vrednota “per se”, ampak pač ena od komponent življenja. Vsekakor pa mi ni nič takega, da bi k temu zavestno težila in se silila. Če se mi zgodi prav, če ne se pa tudi ne bom imela za človeka s plitvim in neiskrenim čustvovanjem.
Jaz imam kljub vsemu to srečo, da lahko rečem da sem do danes užila že mnogo mnogo lepega s svojimi starši. Nikakor pa zdaj ni mera polna in bo krasno, če bo šlo podobno dobro še naprej. 
@ K: Tudi tebi hvala. En delček te zgodbe je morda tudi tvoja zasluga. Oz. bolje rečeno… brez tvoje pomoči bi bilo danes morda manj lepo.
@ Ema: Imaš absolutno prav! To je bila moja šlamparija in sem jo že popravila. Hvala za popravek!
27.08.2007 ob 17:32
Ehhh, pesnik… pisatelj…
Vsak pesnik je malo tudi pisatelj, res pa ni vsak pisatelj tudi malo pesnika. Nepomembne malenkosti…
Sicer pa za 16,17 -letnico take razlike res niso ključne, a ne?
Ja, najbrž ti mnogi komot pripišejo okrog (ali pod) 20 let, le ust ne smeš odpreti… he, he
29.08.2007 ob 17:47
ma, sonček, ti zgledaš tako mlada, da je vse skupaj že malo “pedofilično” …
29.08.2007 ob 18:03
lepo da znaš takole sprejeti tako drastične poteze očeta, čeprav na drugi strani povsem razumem zakaj - glede na to kako opisuješ svojo mamo in glede na to, da sta si z očetom bližje kot kdajkoli prej potem je vse skupaj razumljivo. in edino pravilno!
29.08.2007 ob 18:12
Držim pesti za vajin srečen konec
29.08.2007 ob 18:29
Vse in edino kar si BISTVENEGA v življenju želim je to, da uspem svoja sinova vzgojiti v nekaj takšnega kot si ti.
Ta zapis je povedal ogromno o tebi in naj te ne bo strah…ne glede na izid, verjemi mi…
Strašno pozitivno razmišljaš in zelo zdrav odnos do življenja imaš…in full full lepo se je to bralo…
Vse dobro vama želim z očetom…
29.08.2007 ob 18:33
Vse dobro, Sunshine! Držim pesti zate.
29.08.2007 ob 18:37
Lepo!
No sama sem samohranilka, naju je hčerkin oče pustil pri štirih mesecih nosečnosti. Zakaj? Hmmm, dobro vprašanje. In sedaj že kar lep čas igra žrtev, češ kako trpi in si želi hčerke…No jaz mu ne prepovedujem stikov, hecno ne? trpim, ko se s hčerko pogovarjava o očetu in iščem samo dobre stvari, ko ji razlagam, da sva se imela rada (kar je iz moje strani sicer res), ko jo učim živeti v ljubezni do očeta…..Ko pozabljam, da je preživnina njegova dolžnost, ko poskušam nuditi srečno življenje otroku, ki je najin (no zgolj moj, kar se tiče starševstva, skrbi, ljubezni, potrpljenja, dajanja, seveda tudi prejemanja)In veš kaj vidim? V prihodnosti bo on njen car, kot je zdaj tebi tvoj oče.(seveda gre za različne situacije, pa vseeno)Zaenkrat še ne boli, in če bo to njena sreča, prav….Mislim, da si pač vse matere želimo predvsem sreče svojih otrok.
Pa naj ti bo lepo….
29.08.2007 ob 18:42
Joj kako sem vesel, da so se stvari tako razvile. Se spomnim prejšnjih opisov kar se tiče očeta. Vsekakor si mi privabila ze privoščljiv nasmeh! srečno!
29.08.2007 ob 18:43
Joj kako sem vesel, da so se stvari tako razvile. Se spomnim prejšnjih opisov kar se tiče očeta. Vsekakor si mi privabila na obraz zelo privoščljiv nasmeh! srečno!
29.08.2007 ob 19:12
sunshine: oh upam, da bo nekoč tudi mojim otrokom tako zelo pomenila moja družba (oziroma moja in družba njunega očeta)kot tebi. To je res lepo, čeprav ne pozabi, še vedno je on tvoj oče in ti njegov otrok-ne bodi tako zaskrblena zanj, saj je že dolgo odrasel po drugi strani pa hmmmmoški so na čustvenem področju pogosoto nebogljeni. A se imata tudi z mamo tako radi? V glavnem lep zapis, držim pesti, da zapusti, staro partnerico(že to,d a posluša štajerskih 7 je dovolj velik razlog ;-))
pipika: malce si obremenjena. Ljubezni je za vse dovolj, tvoj otrok te ne bo imel nič manj rad, če ima rad tudi svojega očeta.
29.08.2007 ob 19:14
internet: zdravilo za reševanje vseh vrst kompleksov
29.08.2007 ob 19:38
1. zgledaš manj kot 20, razmišljaš pa tudi tako.
2. tvoj oče je enostavno nedorasel, ne ve kaj bi rad in bo vedno taval. Umetnik pač. V tretje naj bi mu kao ratalo???!!!
29.08.2007 ob 19:42
@ Rok-11: Tole o pesnikih in pisateljih si pa full dobro povedal.
Si bom zapomnila! Čisto nepomembne malenkosti pa te stvari vseeno niso. Niti za 17-letnico, ki verjetno ravno zaključuje gimnazijo. 
@ Pet-in-g-seks: Saj sem že tuhtala, da bi si šla nabaviti očala brez dioptrije, da bom zgledala vsaj polnoletna. Morda me bodo potem ljudje resneje jemali.
@ Erzo: Samo za vsak slučaj, ker nisem sigurna da sva se okej razumela.
Moj oče in mama sta se ločila v mojem zgodnjem otroštvu. Zdaj se razhaja s svojo zadnjo partnerko. Poteza mojega očeta mi je pa celo zelo všeč. Najbolj pomembno mi je, da bi bil moj oče srečen. In v sedanji zvezi že dolga leta ni več. Morda bi se malo manj veselila, če bi mi bila očetova partnerka blizu, a podprla bi ga vseeno. Aja, pa še to… z mojim očetom sva si bila v mladosti (moji seveda) tudi že bližje, le da je bila zadnja leta bolj žalost. 
@ Chiara: Hvala ti! Je lepo to slišati.
29.08.2007 ob 20:07
@ Serial Killer: Tvoj komentar je zame najlepši kompliment v zadnjem času. Polaskana sem, da si želiš svoja sinova tako vzgajati.
@ Pi.Roman: Hvala! Mislim, da mi bo držanje pesti vseeno kar prav prišlo.
@ Pipika: Tudi moja mama je skozi dala marsikaj grenkega. Ona mi je kupovala učbenike in obleke, očka pa za praznike draga darila. Priletela sem domov in na ves glas razlagala kakšen frajer je moj očka. Takrat se ji je moralo trgati srce, a je šla preko sebe. In danes to vem in jo zaradi tega spoštujem občudujem in jo imam neizmerno rada. Vsakič jo je skrbelo, ko me je oče prepozno pripeljal domov in najlažje bi bilo iti na CSD in zahtevati prepoved stikov. Ne dvomim, da bi uspela. A je šla preko sebe! Nič ne rečem… marsikoga se da kupiti. Tudi otroci ne vidijo vsi truda svojih staršev. A če hči vzgajaš v zrelo, samostojno in kritično osebo, bo čez čas nezmotljivo vedela, kaj vse si zanjo storila. Več ji bo pomenil tisti čas, ko boš z njo sedela na postelji in jo poslušala tako dolgo, dokler te bo rabila, kot pa katero koli darilo.
@ Ambala: Dve muhi na en mah. Oziroma dva nasmeha zaradi iste stvari. Tudi meni je lepo, še bolj pa ko vidim, da ste tudi nekateri drugi veseli zame.
@ Vanja: Tudi jaz želim tebi in tvojemu partnerju, da boste imeli krasne družinske odnose. Menim, da za dobre odnose in lepo vzgojene otroke, morajo najprej starši biti fajn ljudje; razumski, a ljubeči, strogi, a pošteni, igrivi, a zreli. razgledani, a nezakomplicirani. Če imaš slučajno čas in voljo, sem o moji mami pisala tule.
@ Uros in Strojnik: Vidva pa se mi ne zdita vredna resnejšega komentarja kot je: HA HA HA!
29.08.2007 ob 22:39
Res lepo napisano…:)
Zgledaš pa res 16 let stara….:)
29.08.2007 ob 23:00
Veselimo se življenja; to, kaj je preživljal tvoj oče ob ženi (tvoji mami), z gotovostjo ne bi mogli opredeliti kot življenje. Podpiraj ga, da ne bo njegov “odhod” daljši, kot bi bilo potrebno. Tvoja zgodba me spominja na čase izpred trinajstih let, ko sem bil v podobnem položaju. Zatorej, naj živi življenje!
30.08.2007 ob 00:05
tudi jaz se strinjam, da že tako ali tako izgledaš mlajša kot si, na tej fotki pa sploh. In to je hudo dobra lastnost, ki bi jo kar veliko žensk imelo …
30.08.2007 ob 04:41
tud jst navijam, da bo all good, sicer pa fotka… res zgledaš FUL mlajša, pa mislm da bi se tokrat lahko strinjala z mano
30.08.2007 ob 08:25
Skakljat iz objema po Tivoliju in na morje ha,ha seveda bo tvoj očka poskrbel zase, končno je umetniška dušica in rad uživa sladkosti večnih sprememb…a kaj ko za seboj pušča rane,bolečine in razvaline….ti si pa še premlada, da bi razumela, vsekakor pa si zelo nazorno napisala, da se sramuješ svoje mame…. slabo za popotnico tvojemu življenju, ki jo krasi samo lepa slikca.Morda boš pa tudi ti nekoč umetnica….a te že sedaj svarim, ne imej otrok, ker lahko postanejo tvoja mama!
30.08.2007 ob 08:58
@ Anchy: Me veseli, da je bilo lepo za prebrat.
@ Čen-čan: Mojemu očetu ob moji mami ni bilo hudega.
Česar pa ne bi mogla reči za njegovo zadnjo dolgoletno partnerko. 
In ne, to nista isti osebi. Se pa strinjam, da je bolje če proces odhajanja traja kar najmanj časa.
@ Irena: Hehe, jaz vsakemu povem da mi bo to ugajalo šele od 35-ega leta naprej. Zdaj me pa moti, ker me marsikdo ne jemlje resno in ker na vsakem voglu kažem osebno. Da sploh ne omenjam tega, da imam najbrž posledično zaradi slabe predstave o tem kako naj bi človek zgledal pri določenih letih. Pri ocenjevanju starosti ljudi praviloma nikoli ne sfalim za manj kot 5 let.
@ Fetalij: Hvala za navijanje! In tokrat se seveda strinjam s tabo.
Veš, saj jaz ti ne nasprotujem iz principa, ampak zato, ker imava večinoma pač res različni mnenji. 
@ Nada: Funkcionalna pismenost ti pa ni močna stran kajne? Preden ponovno/še naprej serješ klamfe po ljudeh najprej pozorno preberi celotno besedilo. Razumeš to besedo? P-O-Z-O-R-N-O!!!
30.08.2007 ob 09:49
Meni so nekoč razlagali, da so umetniki tolerantni do drugače mislečih… Zgleda da samo, ko jim paše…
Ni poanta v tem, da bi tebi ali tvojemu očetu ne želel sreče in pa da se najde, ustali in zaživi polno življenje, kakeršno je njemu všeč.
Skozi tvoj tekst (štejem se za pismenega v vseh pogledih, pa čeprav sem res strojnik) sem dobil občutek, da se tvoj prednik malo išče, malo tipa pri drugih ženskah, ga potegne nazaj v varni vsakdan… Tudi sedanja žena v preteklosti, ko sta se spoznala najbrž ni poslušala Iron Maiden. Če prav na hitro skozi tekst preštejem, je to najmanj tretja ženska (v ozadju se sluti še vsaj dve) v njegovem življenju. Upam, da je končno našel pravo.
p.s.
Če bi k meni prišel bilo kateri pesnik, bi se lahko pogovarjala o vremenu, avtih…
1.09.2007 ob 16:33
Če dva nista (več) za skupaj, je najbolje, da gresta narazen. Ljudje ponavadi damo čez kar nekaj zvez, ki se zaključijo drugače, kot si želimo, nas pa vsaka nekaj nauči. Vendar so začetki pogosto le.. začetki.. ko nam je lepo in ko smo sreči. Nadaljevanje je tisto, ki pokaže, ali je pot prava ali ne.
Normalno je, da očetu privoščiš njegovo srečo in sprejemaš to, da z mamo pač nista bila kompatibilna. Nekdo je napisal nekaj o tem, da ne spoštuješ svoje matere. Ne vem, zakaj naj bi se iz prispevka to razbralo, vsekakor pa četudi bi to bilo res, je to tvoja pravica.
Uživi v ponovno najdenem staršu.
2.09.2007 ob 09:48
hja.. res grozno, ne… uboga umetniška duša, 18 let je trpela zraven gospodinje, dokler nekaj boljšega ni prišlo mimo… res, kaj vse mora človek pretrpeti za toplo posteljo in krožnik užitne juhe. čudi me, da malo bolj kritično ne pogledaš tudi na svojega očeta. to, da čepiš poleg enega partnerja samo za to, ker je pač najbolj udobno, o njem pa si misliš vse najslabše, po moji knjigi ravno ne rangira najbolj visoko.
2.09.2007 ob 12:46
Ne glede na vse komentarje ljudi (ki ocitno ne dojamejo poante ali pa se jim to enostavno zdi brezveze) ti zelim, da bi se zgodba srecno razpletla! Drzim pesti
4.09.2007 ob 17:58
Res sem vesela zate :)! Držim pesti, da bo tako in še bolje tudi ostalo!
4.09.2007 ob 18:54
Če prav razumem, se oče seli zopet v tvojo bližino, kar popolnoma zadostuje, da se človek lahko veseli…če pa se mu obeta še en dober odnos in povrhu se še ti dobro razumeš z njo…nč bat, vse bo v redu.
5.09.2007 ob 18:26
Ufff… ampak nekateri pa res ne znajo natančno brat!
Sicer ni moje, da popravljam in komentiram tule zato le sugestija Sonči;
Mogoče bi bilo res za razložit kdo je kdo v vsej tej štoriji…
Pa lep pozdrav!
6.09.2007 ob 10:09
No…na vse skupaj. Ja kaj pa otrokom ostane, kot da se sprijaznijo ali pa ne z dejanji svojih staršev. Ampak, ko takole prebiram komentarje….Halo ljudje dragi. Ja, če ne gre zveza, ok bolje, da se gre narazen. Ampak zamenjat ljudi kot gate????A smo mi neka razmišljujoča vrsta, al bitja, ki ko se začnejo gonit skoknejo levo al desno(Tu mislim komentarje, ne tvojega očeta)??Dajte lepo vas prosim, komunikacija, kompromisi, globina, ne pa probat, pa zamenjat. Mogoče do 20, potem pa, lepo vas prosim.
Kar se pa umetnikov tiče…strojnik in podobni. Tudi sama sem med drugim kulturni delavec ali umetnik….Nisem sicer neka dekadentna različica, kot je to v Sloveniji splošno razpašeno. Pri kulturnikih je pač zavedanje sveta in drugih mnogo globlje kot pri površnikih. In močno si želim, da bi vsi spoznali to radost in bolečino ob globljem dojemanju, ker bi potem svet bil veliko lepši.Ja vsak pa je na nek način umetnik svojega življenja.
Ja Sonči…veš tudi tvoja sreča ob tem, da si našla očeta se lahko sprevrže, bodi pripravljena…Tudi to je ena izmed VEZ…Kako jo bosta negovala, je odvisno od obeh in sicer na zelo podobemn način, kot med partnerjema.
Pa ne pozabi, da je obstajal med vama mrk in da je mama bila, je in bo ostala…
Pa srečno
6.09.2007 ob 16:39
@ Strojnik: Priznam, da ne razumem na kaj naj bi letelo tisto o umetnikih in toleranci. Če na mojega očeta ne štekam iz česa sklepaš na njegovo netolerantnost, če name, pa ne štekam iz česa sklepaš da sem jaz umetnica. Glede na tvoj prvi komentar v tej temi strašne funkcionalne pismenosti vsekakor nisi pokazal. V drugem ti gre mnogo boljše, vsekakor pa so ti obsojanje in pavšale sodbe očitno bližje kot argumenti. Vsakemu svoje pač…
Moj oče bolj kot sebe “išče” ustrezno partnerko. Sebe je očitno že našel, ker je osebnostno dokaj enak že dolgo časa - z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi vred. Obojih je mnogo. Priznam, da moj oče ni zelo odločen človek, a si zato sreče čisto nič manj ne zasluži in zato ta zadnja ženska ni zanj čisto nič bolj ustrezna in prava. Ne vidim torej kakšno vezo naj bi to imelo z njegovo željo, da od nje odide. On MORA stran, z naslednjo žensko v mislih ali brez!!!
Nova ženska je vsekakor več kot tretja ženska v njegovem življenju. In ojoj, kakšen razvrat, kakšna perverznost. Če samo pomislim da sem jaz pri samo 26-ih imela rada šest moških v svojem življenju. Poguba! Promiskuitetnost! Pekel mi ne uide.
P.S. In če se pesnik na obisku ne bi želel pogovarjati o vremenu, avtih? Bi mu imel za ponuditi kakšno miselno hrano? Najbrž da ja. Well… ona je nima. Da sploh ne omenjam, da je tebi očitno samoumevno, da se gostu posvetiš, kar sedenje v dnevni pred telenovelami ravno ni.
@ Morska: Res je, če nista za skupaj, je bolje da gresta narazen. Mojo mamo pa spoštujem najbolj od vseh ljudi na svetu. Očetova donedavne partnerke pač ne. Na srečo to nista ena in ista oseba.
In hvala za lepe želje!
6.09.2007 ob 16:49
@ Cija:
@ Deklina: Hvala! Je lepo slišati!
@ Burja: Zlata si! Upam, da bodo tvoje pesti močno zalegle.
@ Oli: V Ljubljani je konec koncev res vse blizu. Čeprav je tisto drugi konec Ljubljane od mojih Fužin, je pa zato zelo blizu moje službe.
@ Rok-11: Sem te ubogala in dodala en stavek za vse, ki berejo prehitro, površno ali premalo časa.
@ Pipika: Če bi šlo z moje strani samo za sprijaznjenje, bi najbrž pisala malo manj veselo. Tako pa sem vesela zanj, da se je odločil za odhod, vem da je prav in vem da je to zanj boljše. Predolgo ga gledam zamorjenega, žalostnega in apatičnega v tistem okolju. Zakaj ni šel že prej? Ravno zaradi takega razmišljanja, kot ga imajo nekateri primerki tukaj. Boh ne daj koga zapustiti, če ti pa dobro gospodinji. Kakšen nehvaležneš pa si, če odideš!!! Slaba vest, občutek krivde ker mu ni nič konkretno slabega naredila (ga udarila, varala, pila…), le katastrofalna kombinacija sta, da bolj ne bi mogla biti. In to v očeh mnogih enostavno ni dovolj “dober” razlog za odhod.
Hvala za dobronamerno opozorilo. Vem, da me je moj oče že nekajkrat razočaral in da niti tokrat to ni in ne more biti izključeno. Le upam, upam da bo tokrat ok.
Mama je pa - kot si rekla - vedno bila in bo ostala. Moja zaupnica, moja vzgojiteljica, moja prijateljica. 
7.09.2007 ob 19:18
Bom še tuki: HEPI BRSDEJ TU JU!
8.09.2007 ob 13:27
@ Alcessa: Hvala! Mi je lepo pri srčku, ko vidim koliko ljudi se spomni name.
Cmoka!