O jaz pa ne, kako sva si različna…
Objavil Sunshine, dne 14.11.2007
V nedeljo zjutraj vstala bom, se v tihi gozd podala bom, o jaz pa ne, kako sva si različna, v nedeljo si le to želim, da se do sitega naspim, o jaz pa ne, kako sva si različna… Poznate tole pesmico od Alfija Nipiča? Prav zabavna in simpatična je, mene pa je spomnila na to, kako lepo je počasi odkrivati razlike in razlikice med partnerjema. Nama je še vedno krasno, skupaj počenjava veliko stvari, dosti časa preživiva skupaj, imava še/že veliko planov, na prvi prepir še čakam, vse bolj pa so se začele kazati tudi nekatere razlike med nama, ki pa so prav minornega pomena. 
Moj dragi ima svojo hrano rad precej omledno. 
Ne preveč omake, ne preveč soli in ostalih začimb, cedevita ali šumeče tablete morajo biti skoraj prozorne itd. Jaz imam pa na drugi strani prav rada omake, rada imam precej slane in kisle reči, ko pijem želim jasno občutiti kaj pijem… Ampak glede na to, da se večino stvari, ki naredijo okus intenzivnejši da dodati tudi naknadno, tu ne vidim nobenih problemov.
Jaz sem velik zaspane. Spim rada in rabim veliko spanja. Če me nekaj časa pustiš v mirujočem ležečem položaju me bo začelo zmanjkovati ne glede na to koliko je ura in koliko sem spala ponoči. 
Mitja pa včasih gleda naokrog kot čukec, ko jaz samo še skozi reže vek špegam v svet, zjutraj pa leze v luft ko je ura zame še prav nečloveška. Ampak ugotovil je, da ima čez dan več energije, če gre kdaj spat “po moje” in da celo podočnjaki čudežno zbledijo. 
Sicer pa… Nikjer ne piše, da morava prav vsak buden trenutek preživeti skupaj, zato se mi zdi čisto okej rešitev če on reši še kak sudoku ali križanko, ko jaz že drnjoham.
Jaz zjutraj skočim v zrak takoj ko zazvoni budilka, saj me snoozanje le še bolj ubije in ker od 10-minutnega kinkanja nimam nič - ne naspanosti, niti časa za se urediti. Tako njega pustim še malo pod odejo in ga pridem poljubčkat in objet ko že prižgem računalnik, grem na wc, si navlečem tajutranje štumfe in začnem ustvarjat zajtrk. Jutro zame ni jutro brez konkretnega mlečno-sladkega zajtrka, njemu pa hrana vsaj še kako uro obrača želodec. In tako jaz nosim žlico v usta in po malem čebljam, on pa v tistem času pomije posodo od večerje, s katero sem ga po treningu počakala prejšnji dan. Tukaj očitno razlike tudi ne bodo usodne.
Moja ljubezen je za progresivne davke, saj se mu zdi prav da destimuliramo ljudi, da bi delali več in zasedali delovna mesta. Jaz sem za enotno davčno stopnjo, saj se mi zdi nemoralno kaznovati bolj pridne in uspešne. Enkrat sva ležala na postelji in debatirala o tem. Vzela sva list papirja in nanj kracala hipotetične primere in računala koliko ostane človeku in koliko gre državi. Ura je bila dve zjutraj, nama so številke že plesale pred očmi in dobivala sva neke povsem nore izračune. Pa sva si rekla: “Eh, nisi me prepričal, greva spat” in sva šla.
On se rad prek mreže nekaj vojskuje in trguje in paktira in mene vsakič znova neznansko zabava ko pride ura cajt in postane malce nervozen, ker je na netu vojna. 
Jaz pa pridno nažigam svoje karte za zapravit čas in gradim svoje zabaviščne parke za svojo “dušo”. Okej, pri tem početju me še ni videl, a sem prepričana da ga bo zabavala moja fanatičnost s katero najemam zabavljače, čistilce, postavljam kioske za hrano, pijačo in lulanje in se ne pustim motit, ker ravno testiram en nov rollercoaster.
…ko zvečer sva sama, ko le noč je z nama, pa želiva isto si oba…
Raznolikost dela življenje pestro in jaz jo z veseljem opazujem in sprejemam. Kar nekaj je razlik, še več jih najbrž bo, a vse to je nepomembno in celo zabavno. Tisto kar šteje je to, da sva oba prepričana, da sva za skupaj in da želiva resno zvezo, da si želiva živeti skupaj, čeprav sva še bolj na začetku zveze, da imava podobne ideje o kdaj&kako kar se tiče naraščaja, da nama ne bo noben problem porazdeliti gospodinjskih opravil, da si dopust predstavljava na enak način, da oba želiva in rabiva tudi nekaj “me time-a” in lastnih prijateljev in da nama je obema najlepše darilo razveseliti in pocrkljati drug drugega in videti nasmeh na obrazu. Ker konec koncev je to ljubezen… želeti in delati drugemu dobro.
14.11.2007 ob 20:56
Uh, točno vem, o čem pišeš, tudi pri nama je podobno
Dogaja se nama točno tisto, za kar sva oba mislila, da ni mogoče. Pa je… in nama je blazno lepo. Kako sva navdušena nad istimi stvarmi in zaradi enakega toka misli dokončujeva stavke drug drugemu, ter kako se hkrati nikakor ne moreva zediniti glede kakih malenkosti… pa se primeva za roke in jo mahneva naprej.
Ko pišeš, kako lepo vama je skupaj, kako je vse na svojem mestu, kako je vse prav, nenadoma postanem sentimentalna, v učkih se zalesketa solzica, in privoščim ti vse trenutke sreče na tem svetu.
PS: A mogoče Travian igra?
14.11.2007 ob 21:22
“Moja ljubezen je za progresivne davke, saj se mu zdi prav da destimuliramo ljudi, da bi delali več in zasedali delovna mesta.”
Veš kaj, Maša - več mesecev nazaj si špekulirala o meni in še nekaj takšnih, kot sem jaz, kako da smo si našli ženske, ki nas intelektualno ne stimulirajo (taka je bila tvoja percepcija).
Oprosti, ampak sodeč po tem moram reči, da bi si večjega idiota težko našla.
Kar ne pomeni, da ima slab karakter. Ampak idiot? Da.
14.11.2007 ob 21:35
Uh, sorry, mi je prav zares prekipelo.
Sodimo dejanja, ne ljudi. Kritizirajmo naj mnenja, ne tiste, ki jih izrekajo.
Globoko dihajmo. Vzdih. Izdih. Vzdih. Izdih.
Huh…
14.11.2007 ob 22:14
OK. Naj se potrudim odgovoriti še enkrat in malo bolj trezno.
Naj citiram še enkrat.
“Moja ljubezen je za progresivne davke, saj se mu zdi prav da destimuliramo ljudi, da bi delali več in zasedali delovna mesta.”
Problem je v tem, da ni na prvi pogled očitno, zakaj je tako mnenje neumno.
Če ni očitno, bi se dalo argumentirati, da potemtakem takšno stališče sploh ni neumno. Saj če ne poznaš Pitagorovega izreka, to tudi ne pomeni, da si bedak, temveč bi se dalo bolje reči, da si glede tega naiven, ali še z drugo besedo, ignorant. V vsakem primeru gre za isto stvar - nevednost.
Žal pa ima v primeru ekonomije nevednost v kombinaciji z demokracijo tragične posledice.
Ravno zaradi teh tragičnih posledic, ki jih ne le v Sloveniji, temveč širom sveta živimo, ne razumem, kako bi si lahko razumen človek za partnerja izbral človeka, ki s svojimi naivnimi stališči predstavlja bazo, na kateri ta tragedija stoji. To je vendar tako, kot če bi se poročil z nekom, ki bi glasoval za naciste. Saj ni treba, da sam zastrupljaš Žide; da si grozen človek, je dovolj, če že glasuješ za tiste, ki to počno.
Drugače pa je neumnost zgornje trditve v predpostavki, da je dela na svetu končno mnogo; zlo te trditve je v predpostavki, da imamo ljudje sploh pravico, da se vtikamo v druge, koliko zaslužijo in delajo; in tragedija te trditve je v tem, da višji davki dejansko vodijo v okolje, v katerem se manj investira, več takoj porabi, in ker je manj investicije, je potem zares manj delovnih mest in manj gospodarske rasti.
Skratka, če bi imel človek v šoli vsega en teden osnov makroekonomije, takih neumnosti ne bi govoril. Problem pa je, da v slovenskih šolah ni niti tega tedna osnov makroekonomije.
15.11.2007 ob 09:05
hehe, denis
malo bolj trezno - se vedno imas pa kar precej “osoren” nacin komunikacije. ampak mene ne moti; me je na sreco masa tudi opozorila na to tvojo lastnost, drugace bi ti tudi sam malo drugace odpisal.
in tako bom najprej odgovoril tebi, ker bo krajse: sam sem imel tudi na faksu kar nekaj ekonomije, tako da popoln ignorant (hmm… ignorant ima vseeno malo drugacen prizvok (slisi se kot “namerno neveden”), tako da bi jest rajsi uporabil besedo nevednez) vseeno nisem.
ideja zakaj bi rajsi imel progresivne davke (seveda ustrezno urejene, ne pa tako kot so sedaj) je veliko presiroka, da bi jo tukaj lahko na hitro obrazlozil. prav tako pa njene meje segajo preko (zgolj!!) ekonomskih pogledov na davke/gospodarstvo/trg delovne sile…
toliko o tem. kaksne bolj poglobljene debate se mi pa zdijo smiselne takrat, ko lahko real-time podajas argumente za in proti.
lp, M.
p.s. masa, srcek, zajtrk je bil odlicen
15.11.2007 ob 14:27
http://clovek.blog.siol.net/2007/11/15/ustvarimo-blogerski-bozic/#comment-3549
prava prilika, za vajino prvo (predvidevam) blogersko druženje
i hope we meet 
15.11.2007 ob 22:07
Prav lepo je brati te tvoje zaljubljene zapise, Zdaj bom pisarila mamasto, a kaj ko me je tvoj zapis zapeljal v spomine.
Svojega sem spoznala pri 19-ih. Prej nekaj napol vez, ampak ko sem spoznala njega, sem bila od prvega dne prepričana, da je to TO. Izjemno veliko skupnih interesov in nekaj velikih karakternih razlik naju še danes trdno drži skupaj. 23 let! In prav nič bistveno drugače ni danes. Resda ni več tistih metuljčkov v želodcu in vse skupaj postane bolj “običajno”, a vseeno občutek ujemanja, občutek, da imaš nekoga, na kogar se lahko zaneseš, ostaja. In jaz še vedno verjamem v večno ljubezen!
15.11.2007 ob 22:08
Šment! Spet sem bila prijavljena pod imenom svojega sina! Ne, ne tisto zgoraj sem jaz in ne moj 12-letni sin!
19.11.2007 ob 02:50
Fletno za prebrat.
@Denis:D agresivna lingvistika.
Svet je kompleks podinformiranih sistemov, vsi smo v določeni smeri idioti.Sicer teamwork nebi obstajal, teorija iger tudi ne.
Makroekonomija se zna prav kamlu preimenovat v MakroHibridEkonomijo.
Ekonomisti so zanimiva rasa.Model za računanje GDPja so spravili skupaj nekje v II svetovni vojni.Namig : ni jih preresno za jemat ;). Predvsem od takrat ko Heuristika pobira Nobelove za ekonomijo ( Kahneman primer).
Sicer pa kadarkoli se česa lotimo, morem najprej preverit. delovanje “frameWorka” v katerem obratujemo. Be it: Math, Logic, Economy, Philosophy or Blonde Girls.
- Straight Forward izjave me spomnijo na mojega cimra psihologa, hoby filozofa, ki je zadeve podajal v smislu za in proti, kadar sva kaj argumentirala…
Dokler mu nisem namignil da je zrtev Problema Indukcije
- Moja prva javna modra izjava:
“Darwin was quite rude… strongest? weakest?…bullshit..the most Flexible survive :D”
- Hehe… Pitagora, kadar koli kdo omeni izrek me spomni na gnomon(podlaga izreka) in štetje pikic
http://cache.eb.com/eb/image?id=3478&rendTypeId=4.
-Moja mama me je imela premlo rada ko sem bil majhen…
19.11.2007 ob 07:21
Kuga???!!!
Mislim namreč Quantuma. Štekam samo zadnji stavek in najbrž bo res kaj na tem.
20.11.2007 ob 04:30
Najprej se moram še enkrat opravičit za moj začetni izbruh v prvem postu. Iz občutka krivde se več dni nisem upal vrniti nazaj, v strahu da kako ste me zagotovo “podemonili”.
Sem bil že deležen tudi hujšega za manj. Kljub iracionalnosti v prvem pa še vedno stojim za mislimi v tretjem komentarju. Čeprav imaš prav, Mitja, ton je še vedno osoren. A to je zato, ker sem hotel pojasniti prvo sporočilo, še preden sem se povsem pomiril, kar bi trajalo dosti dlje. 
Mitja: “in tako bom najprej odgovoril tebi, ker bo krajse: sam sem imel tudi na faksu kar nekaj ekonomije, tako da popoln ignorant (hmm… ignorant ima vseeno malo drugacen prizvok (slisi se kot “namerno neveden”), tako da bi jest rajsi uporabil besedo nevednez) vseeno nisem.”
Sodeč po dictionary.com “ignorant” v angleščini ne nosi implikacije, da je nevednost namerna. Je pa res, da se v slovenščini dojema pejorativno. Ampak je nisem mislil pejorativno, čeprav ima beseda sama po sebi negativne implikacije, ki izhajajo iz njenega nevtralnega pomena.
No, nima veze. “Cluelessness” je v ekonomiji tako pogosta lastnost, da se je ponavadi sploh več ne identificira kot takšne, temveč se ji reče kar “razlika mnenj”. Kar seveda ni pravilno; ampak kadar večina sveta insistira, da je Zemlja ploščata, da je življenje ustvaril Flying Spaghetti Monster, in da 2+2 ni 4 temveč je 5, potem nekdo, ki se z vsem tem ne strinja, preprosto ne bo obravnavan kot nekdo, ki ima prav, in ostali kot nekdo, ki se motijo, temveč bo šlo v najboljšem primeru za “razliko mnenj”.
V tem smislu gotovo nisi slabši od Segolene Royale, ki bi bila “rešila” francoske ekonomske probleme tako, da bi še zvišala minimalno plačo. Oz. mogoče so tvoje ideje slabše, ampak vsaj nisi na položaju, da bi jih uresničil. Pač pa drugi so.
Anyway.
Mitja: “ideja zakaj bi rajsi imel progresivne davke (seveda ustrezno urejene, ne pa tako kot so sedaj) je veliko presiroka, da bi jo tukaj lahko na hitro obrazlozil. prav tako pa njene meje segajo preko (zgolj!!) ekonomskih pogledov na davke/gospodarstvo/trg delovne sile…”
Mene pa zanima, kakšne te tvoje ideje so. Kakšna bi bila ustrezna ureditev progresivne obdavčitve, ki bi bila boljša, kakor je ta sedaj? Kakšni argumenti so tem idejam v podporo, ki segajo preko “zgolj ekonomije”?
Opozoriti moram, da je v primeru idej, ki segajo preko “zgolj ekonomije”, zelo verjetno, da gre za ideologijo, ki vsiljuje določen način razmišljanja in določene vrednote, ki jih jemlje za absolutne, in ne zgolj kot nekaj, kar je stvar posameznikove osebne izbire. Sumim, da imaš ideje, da bi bilo treba vzpodbujati ljudi, da bi “polno živeli” in da ne bi toliko delali. Uporabiti to kot argument za progresivno obdavčitev je nič manj kot vsiljevanje tvoje življenjske filozofije drugim, povrhu pa še na kontraproduktiven način, ki dosega ravno nasprotno od tvoje želje. Bolj kot ljudi obdavčuješ, manj se investira; manj se investira, manj produktivnost raste; in nižja je produktivnost, bliže smo stopnji “subsistence living”, ki zahteva od vsakega od nas maksimalno truda za minimalno efekta. Manj kot je investicije, bliže smo sekanju drv, obdelovanju polj, molzenju živali in drugim stvarem, ki te okupirajo od zore do mraka, tako da zvečer utrujeni in komaj še pri sebi pademo v posteljo.
Mitja, mislim, da so naši cilji v osnovi podobni. Verjetno bi si tako jaz kot ti najbolj želela, da se uresniči sistem, v katerem bo lahko vsak delal po svojih željah in dobil po svojih potrebah. Razlika med nama pa je v tem, da jaz vidim realno možnost, da se tak sistem uresniči, v kapitalizmu s poudarkom na investiciji; taki, kot si ti - “progresivci” - pa menite, da boste utopijo uresničili kar z dekretom.
Ampak do utopije je še daleč, pot do nje je tehnologija, in tehnologija se sama ne bo razvila… potem smo pa spet pri bruto družbenem proizvodu na prebivalca in pri letni gospodarski rasti kot najboljšem načinu, da do tja pridemo.
“Kapitalizem s človeškim obrazom,” ja. Kapitalizem z najbolj človeškim obrazom je tisti, ki nam bo v 20 letih omogočil 6-7x povečanje kupne moči - in s tem toliko večjo izbiro dobrin in toliko več svobode, koliko življenja hočemo posvetiti kakšnemu delu - ne pa tisti, ki nam bo zaradi namernega bremzanja napredka kupno moč v istem obdobju izboljšal za kvečjemu 20%, tako da bodo naši otroci rojevali svoje otroke v še vedno isto reč, v kateri živimo mi.
Mitja: “toliko o tem. kaksne bolj poglobljene debate se mi pa zdijo smiselne takrat, ko lahko real-time podajas argumente za in proti.”
Kot veš, živim daleč in se to težko kmalu uresniči. No, mogoče si tako rekel ravno zato…
Še pomembneje, menim, da so argumenti, podani z razmislekom, bistveno boljši. Tako da jih ti kar ponudi. Sem tu.
20.11.2007 ob 05:26
Še nekaj o ekonomskih idejah, ki segajo preko meja “zgolj” ekonomije.
Predstavljajmo si tole matematično idejo, ki sega preko “zgolj” meja matematike.
V praktičnem inženirstvu se pogosto rabi vrednost Pi. Potrebujemo jo, da izračunamo obseg, kadar imamo podan radij kroga. Potrebujemo jo tudi za izračun volumnov, površin in drugega.
Pri tem pa nam hodi nadvse narobe, da je vrednost števila Pi tako nepraktična. Ne le samo vrednost števila Pi, temveč tudi več drugih vrednosti - koren iz 2, koren iz 3, razmerje zlatega reza - je zaradi svojega neskončnega števila decimalnih mest za uporabo skrajno neprikladnih. Izračun strokovne komisije za učinkovitost računskih postopkov je pokazal, da bi inženir na leto prihranil kar 17 ur delovnega časa, če števil, kot so navedena, ne bi bilo potrebno neprestano z vsemi decimalkami vtipkavati v kalkulator, temveč bi jih lahko veliko hitreje izračunali na pamet.
Vsled teh ugotovitev smo se v odboru za planiranje odločili, da se odslej vrednosti teh neprikladnih števil določijo takole. Za Pi bomo odslej upoštevali okroglo vrednost 3. Koren iz 2 in razmerje zlatega reza bosta imela vrednost 1.5, koren iz 3 pa bo imel vrednost 2. Te spremembe bodo omogočile inženirjem bistven prihranek delovnega časa - ob prihranjenih 17 urah pa se bosta kar dobra dva delovna dneva na leto sprostila za preživljanje kvalitetnega časa z družino in otroki.
Juhej! Kdo želi prvi prečkati most, ki ga bomo izgradili po teh principih?
S tem hočem povedati, da matematične ideje, katerih korenine segajo preko meja “zgolj” matematike - recimo na prostor sociale - niso zaradi te “širine” nič boljše, temveč so kvečjemu absurdne, vkolikor njihove “plemenite korenine” vodijo v konflikt z realnostjo matematike.
Podobno ekonomske ideje, katerih korenine segajo preko meja “zgolj” ekonomije - recimo na prostor filozofije in sociale - niso zaradi te “širine” nič boljše, temveč so kvečjemu absurdne, vkolikor njihove “plemenite korenine” vodijo v konflikt z realnostjo ekonomske produkcije.
Ali z drugimi besedami - samo zato, ker nam je bolj praktično računati, kot da je Pi enak 3, to še ne pomeni, da lahko s tako vrednostjo Pi-ja gradimo mostove. In samo zato, ker bi nam bolj odgovarjalo, če bi imel vsak človek že danes vsega po svojih potrebah, medtem ko bi delal po svojih željah, to še ne pomeni, da lahko to z dekretom uresničimo.
Lahko poskusimo, ampak stoji približno tako trdno, kakor most, zgrajen s predpostavko, da Pi == 3.
20.11.2007 ob 19:38
zanimivo tole Denis Bider, prvič vidim stvari s takšne perspektive…
21.11.2007 ob 11:43
Pozdrav Maša, zadnjič mi je najin skupni primorc povedal za tvoje bloganje, pa sem šel malo poprebrat. Saj veš kako je zanimivo zvedet kaj se zgodi z ljudmi ki si jih včasih poznal.. Link je v bookmarkih, tebi pa srečno še naprej.
21.11.2007 ob 20:29
@ Mucqa: Jaz sem pa vedela, da je mogoče. Samo da je redko. I guess I’m lucky.
Midva si sicer ne dokončujeva stavkov, ne bereva misli in se ne strinjava vedno, a nama je krasno pri pomembnih stvareh, razlike pa sprejemava kot del življenja. Hvala, da mi privoščiš srečo, čeprav me niti ne poznaš osebno. Prijazno od tebe. 
Aja, ne igra Traviana, sem pa zato jaz zadnjič naletela na bannerček od Traviana in me je zamikal. On igra Kal Online (srce, a se napiše tako?). Ena čudna reč pač. 
@ denis bider: Naj najprej razčistim tisto o “nestimulativnih ženskah”. Tisto kar sem napisala v postu nekaj mesecev nazaj, je bazirano na najinem pogovoru ob lignjih, polnjenih s škampi. Takrat si sam rekel, da se z Jano ne moreš pogovarjati o raznih službenih zadevah, ekonomskih vidikih in politiki, a da te po drugi strani po plati čustvene inteligence lahko marsikaj nauči. Zdaj ali sem si jaz narobe zapomnila, ali pa ti narobe povedal, a mislim, da je kar tako kot sem napisala. Jana je čudovita punca, ni pa ti intelektualno ravna (kot še 99,9% ljudi ne; tudi jaz recimo se ne čutim tako), kar nikakor ne pomeni da ni dober in vsega spoštovanja vreden človek. To moraš ločiti.
No, in ona tudi, ker sem skoraj sigurna, da bo tole brala. Aja, in čisto prav in koristno je zate je, da te nauči tudi kaj o odnosih. 
No, ko sem prišla pa do “idiota”, sem se začela pa smejati. It’s so typically you.
Sem si te kar predstavljala kako se razburjaš in ti gre skoraj pena na usta. Jaz sem te takega navajena in se zato posvečam pomenu tvojih besed, ne tonu. Čeprav - roko na srce - je to pri tvoji komunikaciji včasih kar naporno opravilo. Ampak kot sem že rekla… daješ mi misliti in to mi je več vredno od marsičesa drugega.
Mitjo sem opozorila na tvojo “brutalnost”, tako da je tudi on malček manj za hudo vzel tvoje izrazoslovje. Cenim pa, da si se kasneje nakuliral in bolj umirjeno razložil vzgibe za svoje nasprotovanje. Jaz sem sicer itak večinoma s tabo v istem čolnu, upam pa, da je dalo misliti tudi komu drugemu.
22.11.2007 ob 04:34
No, denis, ekonomija vedno sega preko ekonomije. Nenazadnje je to tudi “znanost o človeku”. Že sam instrumentarij je takšen, da se temu ne moreš izogniti. V naravi (in s tem v naravnih znanostih) so stvari bolj ali manj enolično določene, s tem ko pa je človek zelo nepredvidljiv in velikokrat neracionalen. Ekonomija je verjetno danes najbolj kompleksna znanost, ravno zaradi mešanice čiste znanosti in človeka.
22.11.2007 ob 04:46
Tipičen primer neupoštevanja človeškega faktorja v znanosti je s čeladami na biciklih v Avstraliji. Oni so sprejeli obvezno uporabo čelade pred 15. leti. Število kolesarjev je takoj padlo za 50%, število hujših poškodb glave in smrti pa absolutno! povečalo. In je še vedno bolj ali manj konstantno(zato si zdravstvene zavarovalnice že nekaj časa prizadevajo za novi zakon). Razlogov, ki tu niso važni, je kar nekaj, vendar so vsi človeški, ki jih znanost ni sposobna zajeti.
22.11.2007 ob 06:21
Uh… če znanost ni sposobna zajeti človeka, kaj potem šele meniš o psihologiji?
22.11.2007 ob 06:29
Psihologija, sociologija, filozofija … to je za mene vse skupaj eno skoraj brezvezno nakladanje
22.11.2007 ob 10:00
Ti nakladači so s preizkusi ugotovili, da vsak človek potrebuje določen nivo tveganja in se bo tudi pobrigal za to, da ga dobi. Bolj strogi so varnostni ukrepi, bolj spretni postanemo pri njihovem izogibanju. Zato se statistike nezgod lahko nagibajo tudi v negativno smer. Human nature pač. Boh ne dej, da bi našo družbo določali samo “razkladači”.
22.11.2007 ob 10:57
“Jaz sem za enotno davčno stopnjo, saj se mi zdi nemoralno kaznovati bolj pridne in uspešne.”
U, za komentar na tole si bom pa enkrat morala vzeti čas.
Go Mitja!
22.11.2007 ob 13:53
@ Mitja: Kar navadi se denisovega nacina.
Sicer pa vidim, da si kar umirjeno odgovarjal. 
Daj napiši še kaj o zagovarjanju progresivnih davkov. Bo zanimivo, glede na to da midva niti po nekaj urah debate nisva našla nobenih skupnih točk. 
Aja, za real-time argumente za in proti se bova pa očitno enkrat odpravila na obisk na Karibe. 
@ Pokahontas: Bova videla. Ideja se mi zd čisto simpatična, samo še urnike je treba preveriti.
@ Saša: Tudi o tvojem odnosu je lepo brati, ker je po vseh teh letih še vedno tako poln spoštovanja in razumevanja, predvsem pa ni prazen. Nista zgolj cimra, ampak prijatelja, sopotnika, partnerja in še vedno lahko mariskaj počneta skupaj.
Naj ti lepo služi tale večna ljubezen. P.S. Zakaj pa Jaka leze na tvoj računalnik, če ima zdaj svojega Maca? 
22.11.2007 ob 14:08
@ Quantum: Me veseli.
Btw, tale svoj komentar si pa do amena zakompliciral. 
@ Saša: Tudi meni razumevanje ni šlo najbolje od rok (in možganov).
Če bi si vzela pol dneva bi morda še kaj štekala, vsega pa prav gotovo ne. 
Tako da nisi edina.
@ denis bider: Ti pa občutek krivde? A se hecaš al si se samo zelo spremenil lately?
Btw, zanimivo opažanje okoli konotacije besede “ignorant” v slovenščini in angleščini. Se splača vzeti na znanje. 
Kako je razlika med 2+2=4 in 2+2=5 lahko razlika mnenj? Take reči pa mene razkurijo.
Ravno danes so me v službi “prisilili” da sem razmislila o tem, katere so meni najpomembnejše vrednote in katere karakterne lastnosti opredeljujejo mene. Razum(nost) sem dala definitivno na prvo mesto. In 2+2 NIKOLI ne bo 5 pa pika fertik konc.
Tole o idejah, ki segajo preko meja in gre v resnici za vsiljevanje lastne ideologije mi bo pa verjetno še kdaj prav prišlo. Predvsem v takih in drugačnih debatah in izmenjavi argumentov. Sicer pa itak ni prvič da sem si hvaležno prisvojila kako tvojo izjavo, ker z njo mnogo lažje in hitreje razložim zakaj se z nečin ne strinjam.
Zgodbica o pi-ju me je pa prav pošteno nasmejala. Me prav zanima, če ima še kdo podoben smisel za humor.
22.11.2007 ob 14:13
@ Oli: Kanede? Denis velikokrat pove kaj kar da misliti, samo njegov ton nas ne sme zavesti.
@ Žiga U: Oooooooo! Lepo te je videti v mojem spletnem peskovniku.
Tudi jaz bolj po drobcih izvem kaj se s tabo dogaja. Večinoma zgolj od taistega primorca. 
Če me že bereš/bereta, lahko tudi večkrat kaj napišeš/napišeta. 
@ Verbatim: Zanimiva reč tole s čeladami. Bi te pa prosila, če lahko zaeme vseeno omeniš vse te nevažne, človeške razloge. Si namreč težko predstavljam in razlagam ta pojav.
@ Alcessa: Preračunani riziko, huh? We all do that…
@ Dr. Filomena: Ti kar! it could be fun.
22.11.2007 ob 19:10
V tem kontekstu so bili nepomembni, v resničnosti so še seveda kako pomembni. Glavni je ta, da so kolesarji pripravljeni jemati več tveganja, ker se počutijo varne s čelado, čeprav te čelade dokazano pomagajo le pri lažjih trkih in padcih z manjšimi hitrostmi. Pomemben je tudi razlog, da avtomobilisti prehitevajo kolesarje s čeladami na veliko manjših bočnih razdaljah, kot one brez čelad. Zaradi tega velikokrat kdo koga zahakla. Sicer pa so šele najnovejše raziskave začele upoštevati tudi druge zorne, saj se je vpeljava v praksi izkazala za neuspešno. Mislim, da so eni povečano število poškodb razlagali tudi s povečano gibalno količino ob padcu zaradi čelade, samo se več ne spomnim vira. Nadalje se večina udarcev v glavo zgodi na mestu, kjer je čelada ne pokriva. V praksi so tako edina rešitev ločene “rekreacijske” poti, ki jih najdemo v večini razvitih evropskih držav, tudi že v vzhodni Evropi in balkanu, razen v Sloveniji (tudi Hrvaška jih pospešeno gradi)! S tem sem se aktivno ukvarjal kakšno leto nazaj, tako da se več ne spomnim vsega :). Več o vsem tem pa lahko najdeš v avstralskih raziskavah, ki imajo edini poleg NZ, izkušnje s čeladami v praksi. Vse ostalo so samo teoretična razglabljanja. Nekaj o tem je tudi na wikipedii pod bicycle helmet.
Največji problem uvedbe čelad je bil seveda padec števila kolesarjev, glavna posledica tega pa je manjša telesna aktivnost (predvsem starejših, ki se radi peljejo k maši, v trgovino), kar vodi do višjih stroškov za zdravstvene storitve. V moji vasi je celi kup babic že ob 5.30 na biciklih
P.S. glih zdaj je bila reklama za Dove. Kaj res niso mogli najti kakšnih lepših žensk, kot kao normalne ženske, ki so seveda na ekranu videti predebele (ne vem, od kdaj je namen reklamiranja produktov povprečnost). Me kar mine, da bi kupil karkoli od Dove
22.11.2007 ob 20:39
Sunshine: presenečen sem nad tvojim presenečenjem glede tega, da imam občutke krivde. Poznava se že nekaj let, ampak verjetno nikoli nisem o tem govoril ali tega kako drugače navzven pokazal. Ni pa to nekaj novega - občutke krivde, kadar destruktivno reagiram, imam od nekdaj. To seveda ne pomeni, da me začne vest matrat vsakič, ko se s kom zapletem v ostro debato, ker vsako jasno in odločno izraženo mnenje še ni nekaj destruktivnega. So pa priložnosti, ko bi lahko reagiral bolje, če bi bil zadevi bolj dorasel, in če nisem, me to potem seveda grize. Nisem pa tudi človek, ki bi verjel, da se je treba na silo povzdigniti in se v takih priložnostih obnašati, kot da sem jim dorasel, tudi če v meni divja neurje, ker to potem ni doraslost, temveč je pretvarjanje doraslosti, kar je nekaj, kar preziram. Dosti ljudi se je sposobnih v situacijah, ki so jim težke, zadržati in dajati vtis, da so odrasli in odgovorni, čeprav v resnici niso; to je pometanje svoje nedoraslosti pod preprogo. Po moje je bolje reagirati otročje, pa da vsi vidijo, da si otrok. Je bolj iskreno. S tem so sicer potem povezani občutki krivde, ki pa vodijo k težnji, da bi dejansko postal bolj odrasel. Po drugi strani je z represiranimi čustvi povezano postopno kopičenje jeze, ki vodi k težnji, da človek enkrat izbruhne na veliko in s tem pokaže, koliko je zares otročji. Obe strategiji sta boleči, ampak se mi zdi, da je prva vsaj nekako iskrena in verjetno vodi v rast, medtem ko se mi druga zdi zahrbtna.
Verbatim: psihologija, sociologija, filozofija - brezvezno nakladanje? Daleč od tega. Nama z ženo je neizmerno koristila transakcijska analiza, specifično tisti njen aspekt, ki racionalno analizira čustva, stanja in odnose, in ti omogoči v jasni luči videti stvari, ki so brez te pomoči zelo nejasne. Daleč od tega, da bi šlo pri psihologiji samo za nakladanje. Pri pop psihologiji že, ampak tisti “pop” prefix je tam zato, ker nekaj pomeni.
Lahko si predstavljam, da bi sociološka znanost tudi znala dosti zanimivega povedati. Filozofija se mi zdi po drugi strani v precejšnji meri zrtje v lasten popek, ampak po drugi strani tudi ni brez vsakih družbenih posledic - filozofska stališča v precejšnji meri vplivajo na prepričanja in dejanja ljudi, ki ta stališča nosijo, tako da to ni irelevantno. Bi se pa strinjal, da je državno financiran študij filozofije verjetno ena zadnjih stvari, ki jih rabimo.
23.11.2007 ob 09:39
Psihologija v bistvu spada med naravoslovne vede, vsaj po klasifikaciji, ki jo poznam sama.
Naj dodam še eno bolj, erm, opisno (ne dovolim, da kdo pod tem razume “pavšalno”!
) izjavo: kadar koli se dajemo zaradi strogo definiranih ekonomskih kriterijev in vsebin, se bolj ko ne tudi pretvarjamo, da Homo Economicus Rationalis obstaja. Ekonomisti so menda nedolgo tega ugotovili, da ga ni. Človek najbrž tudi splošno gledano ne spada in noče spadati samo v racionalno razmejljive kategorije in marsikatera od družboslovnih ved ni nastala zato, da bi leni prišli do diplome in plače brez preveč dela, temveč ker družba potrebuje tudi opisna orodja te vrste. Je pa res, da je izobražencev te vrste dandanes odločno preveč.
23.11.2007 ob 18:42
Alcessa: to, da so ljudje nori, ni argument, da mora norost vladati (ali da je celo svet boljši, če vlada).
Drugače pa Homo Economicus Rationalis ne obstaja zaradi tega.
Nekaj fundamentalno neintuitivnega je na osnovnih ekonomskih principih - nekaj, kar ni v skladu z našimi evolucijsko razvitimi impulzi, nekaj, kar se je treba v najboljšem primeru naučiti v šoli, kot to počnejo v Islandiji, kjer se že v gimnaziji pouk ekonomije razveji v mikroekonomijo, mednarodno ekonomijo in makroekonomijo.
Danes so edini, ki so izpostavljeni resnici o ekonomiji in lomljenju naših instinktivnih (ampak zmotnih) proti-ekonomskih predsodkov tisti, ki študirajo na boljših tujih fakultetah pod profesorji, ki znajo identificirati te vzgibe. Ne pa pri nas, kjer se (ali so se še do nedavnega) v 4. letniku ekonomije učili, da je “gonilo gospodarske rasti dolgoročno agregatno povpraševanje” in kako se deli “imperializem po Leninu”.
To ni ekonomija, to je lololand.
23.11.2007 ob 23:06
Denis: še včeraj sem razmišljala, kako bom celemu bložjemu svetu razložila, da me tvoja agresivnost divje moti (it’s a waste of time za nekoga, ki ga ne zanimajo vpadljive personal issues pišočega, razen tega me to vsake toliko časa resnično odvrne, za razliko od Sunshine, sem malce starejša dama
in pričakujem, da se moje odločitve in nagnjenosti spoštuje, ker so v veliki meri racionalne - velja tudi za odklanjanje racionalnih opcij, BTW), ampak: tokrat se lahko samo strinjam s tabo.
Naj dodam samo še: poglej, kaj se lahko zgodi ljudem, ki prisegajo na Homo Economicusa Rationalisa (predvidevam, da tudi to plat že poznaš, vseeno - je dober dodatek k celotni temi)…
Drugače pa - tja, res je: potrebovali bi nauk o ekonomiji med obveznim šolanjem. Razen tega še: pedagoško (=vzgoja otrok) in ekološko izobrazbo. Po mojem nihče ne bi smel zapustiti šole brez teh 3 ključnih ved.
24.11.2007 ob 04:52
Huh.
Žalostno se mi zdi, da “uspešne” ženske pri 34-ih še vedno furajo takele finte. Če se greš takele stvari, po mojem nisi pretirano “uspešen” - ne glede na to, na kaki poziciji si.
Racionalizacije, kot jih uporablja ta deklina, sem sam uporabljal, ko sem bil še nekolikanj manj odrasel - tam nekje v svojih najstniških letih, ko sem tudi poskušal - tako kot ona - okoliščine tega ali onega svojega malega prestopka obrniti v lasten prid.
Je pa zanimivo, da ženska dela v PR, kjer bi človek z mojimi predsodki o tem poslu skorajda rekel, da je sposobnost racionaliziranja “majhnih prestopkov” ključna za uspešno opravljanje posla. Se mi zdi, da je v PR skorajda bistveno, da samemu sebi konstantno lažeš, da pravzaprav ne lažeš tako zelo.
Glede agresivnosti, ki te moti na meni, verjetno žal ne bom mogel dosti ukreniti. Vsaj preveč hitro ne. Je pa čisto verjetno, da me bo do takrat, ko bom podobno star gospod, kot si ti zdaj starejša dama, testosteron že minil in da me bo potem tudi pamet srečala. Vsekakor ne želim biti celo življenje jezen mladenič; sam vem, da ni najbolj učinkovito, in še starejšim gospodom to slabše pristoji… Ampak do takrat bo žal treba s takim, kot sem, še malo potrpeti.
24.11.2007 ob 21:46
@Mitja in drugi: Ne samo progresivna obdavčitev! Tudi upokojevati bi se morali prej, da bi sprostili delovna mesta za mlade in sposobne(jše) državljane. Da bi to povečalo stroške? Saj imamo evre in tiskarno evrov! Da je nimamo - imamo samo kovnico drobiža? Tudi te ne? Potem smo pa v riti, kljub najboljšim namenom. Toliko za hec ob globokoumnem razpravljanju na blogu dekleta, ki mu je (zaenkrat) lepo. Vsaj eni/enemu.
Drugače pa apeliram na spoštovane komentatorje (in avtorico), naj prenehajo s tem angleškim/ameriškim sranjem. Ali mislite, da je vaša izjava učinkovitejša, če jo napišete v angleščini? Ali pa hočete samo pokazati, kako ste svetovljanski? In da se teh super občutkov ne da izraziti po naše? Shame yourselves!
25.11.2007 ob 00:03
Duko - v obrambo uporabe tujega izrazoslovja na splošno: 50% mojega pisanja in 95% mojega branja je v angleščini, zato ni čudno, da mi včasih angleško ubesedenje prej pride na misel, kot slovenska sopomenka (ki pogosto sploh ne posreduje istega odtenka misli, ki jo želim izraziti). Vkolikor se ti zdi potrebno zagovarjati jezikovno čistunstvo ob vsakodnevnih priložnostih, kakor je ta, pa naj te spomnim, da je tudi slavni pesnik pijandura, v kogar smrti čast prenekateri Slovenec vsak februar odloži lopato ali kladivo in gre na pivo, v svojem zasebnem pisanju pogosto izražal svoje misli in čustva v nemščini, ker je bil to takrat pač jezik, ki si ga kot izobraženec, željan svežih, ne le zgolj postanih in prevedenih, novic znal.
Potrudil sem se, da tile odstavki zavoljo tvojega boljšega razumevanja in cenjenja ne vsebujejo tujk, vseeno pa menim, da spada jezikovno čistunstvo bolj v domeno narodno-zavednega pesnikovanja, kot v prostor vsakdanjega (ali celo strokovnega, ali celo uradnega, ali celo širše javnega) izražanja. Naš lastni jezik in njegova vzvišena edinstvenost ni nič drugega kot plot, ki ga gradimo okoli vrta svoje
ignorance.
25.11.2007 ob 11:04
Ah, Denis Bider, saj ne gre za čistunstvo. In tudi kakšnih globokih misli ali strokovnosti te fraze ne sporočajo. Gre enostavno za preseravanje. Priznam, da me to moti, ampak to je navsezadnje moj problem. Oprosti zaradi vznemirjanja. Da si tako internacionalen? Čestitam! Zaradi mene lahko pišeš komentarje tudi v angleščini. To bi bilo pravzaprav zanimivo.
Kar se pa tiče sporočilnosti(malo neresno): Pred časom, ko smo se odklapljali od srbščine, kakršno so mlatili naši tovariši, je bilo veliko debate okoli “sredine”, na primer “v tej sredini”… Poslušal sem debate po radiu, ko so njeni zagovorniki trdili, da izraža nekaj več kot “okolje” ali kaj podobnega. In živi še danes.
Sunshine (in zate pravzaprav gre): Danes sem slišal po radiu staro slovensko popevko, naslova ne poznam, ampak v njej je fraza “nad tvojim srcem sije sonce”. Ob tem sem se spomnil nate.
25.11.2007 ob 18:34
Duko: ti misliš, da gre za preseravanje, v bistvu gre pa zgolj za sproščeno izražanje nekoga, ki je izpostavljen vplivom, ki so tebi tuji.
26.11.2007 ob 01:06
ojla, masha, prosim poslji mi tvoj mejl na mali.smor@gmail.com ker ti moram neki poslat.
hvaaaalaaa
29.11.2007 ob 19:01
@ Verbatim: Hvala za obširno razlago.
Je bilo prav zanimivo prebrati.
@ denis bider: Večkrat sem te že videla, slišala in brala podobno izbruhniti, pa še nikoli nisem zasledila slabe vesti kot after affect-a. Včasih je celo zgledalo da je to tvoja zavestno izbrana komunikacijska strategija.
In jasno da jasno in odločno izraženo mnenje ni kar a priori destruktivno. To veva oba. Trik je torej očitno v subjektivni percepciji destruktivnosti. 
Koliko misliš, da je imelo pri tem vloge to, da gre za moj blog in za mojega dragega?
Skrivanje notranjega neurja pa je v naši družbi cenjeno kot znak zrelosti, preudarnosti, predvsem pa nekonfliktnosti. Jaz vem, da sem zelo togotne narave, čuda stvari mi dvigne pritisk, a me neznansko kuha znotraj, direktno pa redko povem z enako sočnimi besedami. Ne zato, ker bi se mi zdelo moje mnenje zgrešeno, ampak le zato, ker vem da v takem primeru ljudje odreagirajo na ton, ne pa na vsebino.
Drugače pa nisem vedela, da sta šla z Jano na TR. Sem mislila, da to poznata le iz Nininega prpovedovanja.
@ alcessa: Pihologija naravoslovna veda? Cool, vsak dan zvem nekaj novega. Jaz jo običajno tudi tlačim pod družboslovje. Čisti Homo Economicus Rationalis verjamem da ne obstaja, si pa sama zelo želim vsaj precej bolj Rationalisa.
Družboslovne vede niso nasale za potuho lenobam, so pa danes (pri nas) prav gotovo tako obsežne predvsem iz tega razloga. 
29.11.2007 ob 19:32
@ Alcessa: Med naravoslovne?? Hehe, vsak dan zvem nekaj novega. Jaz sem namreč še ena tistih, ki jo običajno tlačim med družboslovje.
Čisti Homo Economicus Rationalis verjamem da ne obstaja, bi se pa vseeno želela malce več Rationalisa na svetu. 
In verjamem, da družboslovne vede niso nastale za lene študente, so pa danes prav gotovo tako razpasene zaradi njih. 
“Tvoj” šolski program pa takoj sprejmem.
Grem še na barikade zanj. 
@ denis bider: A misliš da bo mene tudi kdaj minilo? Imam pa vsaj to srečo, da baje zgledam ene 5 let mlajša in mi bodo izbruhi torej 5 let kasneje začeli ne-pristajat.
@ Duko: A zaznavam jaz nekaj sarkazma v tvojem prvem odstavku?
Dekle, ki mu je (zaenkrat) še lepo, je pa zato tudi nekaj naredilo. 
Kar se tiče pa angleškega/ameriškega sranja pa kar nehaj srati. O učinkovitosti razmišljaš ti, ne jaz. Jaz samo pišem tako kot mi je blizu in domače in bom take veselo pisala še naprej. Če se imaš namen še kaj oglasiti tukaj, si več kot dobrodošel. Le povej nekoliko prej, da naredimo kakšno zbiralno akcijo za Prozac zate.
Sem pa kljub vsemu kar počaščena, da se ob taki simpatični pesmici spomniš name.
@ mm: Kaj pa? Za noben mail nisva bili dogovorjeni.
29.11.2007 ob 19:45
sm ti hotla sam povedat nekaj, me ce res noces na mejl, potem tako. sicer je navezano na en tvoj star post. sm samo hotla rect da ni moja krivda da se ti ne slisis z tvojim bivsim fantom, ter da me to nikoli ni motilo. ce si dobila tak obcutek mi je zelo zal, ne vem pa s cem sm pa dala taksen vtis. on se ze ful casa ne slisi z nobenim, in je za to bol kriva njegova lenoba, kot pa kaj drugega. no, pa brez zamere.
lep dan.
29.11.2007 ob 21:19
@ mm: Ok.
29.11.2007 ob 22:30
Sunshine: “Koliko misliš, da je imelo pri tem vloge to, da gre za moj blog in za mojega dragega?”
Precej! Ampak povečalo je tako radikalnost mojega odziva kot občutek krivde po njem. Če bi šlo za koga drugega, če ne bi bilo osebne zgodovine, bi se na tistem mestu enostavno nasmehnil (v smislu oh jooj) in ignoriral, ker je zgolj en stavek v drugače dosti daljšem postu. Tako me je pa zbodlo, ker je bilo od tebe.
Je pa res da, če bi se že kregal z neznancem, bi imel manj občutkov krivde, če bi kaj slabega rekel o njem. Neznanec pač mora vedeti, da ga poznam zgolj iz tega ozkega področja kreganja, in da ga sodim samo po tem.
Po drugi strani pa ima nekdo, ki ga bolj poznam, več razlogov, da slabe besede vzame osebno, ker lahko sklepa, da sem pri izrekanju teh besed vzel vse svoje znanje o njem ali njej v poštev. Zato tudi večji občutek krivde, ker je škoda potencialno večja.
Sunshine: “Drugače pa nisem vedela, da sta šla z Jano na TR. Sem mislila, da to poznata le iz Nininega prpovedovanja.”
O ja. Sem bil na psihošoli v Piranu, kjer je o ljubezni s stališča transakcijske analize predaval Sandi Kofol, in sem si shranil plahte papirja, na katere je risal, tako da sem kasneje vse slišano obrazložil še Jani.
Kasneje sva šla tudi na en seminar na OK Consulting oba skupaj, in na še enega sem šel sam. Je bilo zelo zanimivo in uporabno.
Še pred tem sem bral Bernovo knjigo Games People Play, ki jo toplo priporočam. Nabavil sem tudi “I’m OK, You’re OK,” ki pa je manj lahko berljiva in je laže slišati povzetek ključnih stvari od koga ki dela pri OK Consultingu v praksi.
Sunshine: “A misliš da bo mene tudi kdaj minilo? Imam pa vsaj to srečo, da baje zgledam ene 5 let mlajša in mi bodo izbruhi torej 5 let kasneje začeli ne-pristajat.”
Če boš to zares tvoja želja.
Lahko si te predstavljam tako ali pa drugačno. Meni se drugače ne zdi nič narobe, če je ženska močna in stroga in pove, kar si misli. So mi všeč ženske, ki znajo komandirati ljudi. 
Ni fajn, da je človek kot kuhan nudeljc, ki se prilagodi kar čemerkoli. Je pa fajn, da najdeš ravnovesje, s katerim si zadovoljen… Kar želiš, to imaš; če si boš želela ravnovesje, ga boš imela. Ne takoj, ampak eventuelno. 
30.11.2007 ob 18:20
@ denis bider: Pa saj kar je bilo OD mene in te je razkurilo ni bilo O meni.
Glede na to, da njega ne poznaš, bi še vedno lahko skomignil in rekel “oh joooj”. 
Okrog davkov sva po tistem še kar nekaj debatirala in še nisva prišla skupaj. 
Imam na mizi en listek z našimi davčnimi razredi in stopnjami in bom poskusila izračunati še nekaj, kar bi bilo morda učinkovito. 
(Ne dvomim pa, da on tudi pripravlja kak “učinkovit” dokaz.) Je pa dejstvo, da nestrinjanje okrog davčnih sistemov res prav v ničemer ne vpliva na najino zvezo oz. mojo percepcijo njega kot (ne)primernega zame. Zato se pač ne sekiram prav dosti, čeprav priznam da po kaki uri moj ton že postane malo osoren v stilu “pa kako ne štekaš, nooooo”. 
Btw, po drugi strani pa človek, ki ga bolje poznaš, zelo verjetno ne bo prav nagnjen k zameram na smrt in samomoru zaradi tvoje kritike. 
Za psihošolo sem pa slišala da si bil tam. S Sandijem sem jaz imela eno krajšo debato na temo partnerskih odnosov in je tudi name naredil zelo dober vtis. Predvsem se mi je v spomin vtisnila njegova razlaga razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo. “I’m OK, You’re OK” sem pa vlačila po rokah nekaj mesecev nazaj, a se potem nisem odločila za nakup.
Bom rajši poiskala v knjižnici. Sem jo pa pravkar pribeležila na svoj to-read seznam. 
Moja želja je sicer čisto zaresna, ampak ne vem če je to dovolj. Ravno zdaj to obdelujemo v službi v tedenskih seansah coachinga. Zadeva se mi sicer zaenkrat zdi brezupna, ker rešitev poskuša poiskati v meni, jaz pa sem temu posvetila že precej razmišljanja brez uspeha in dvomim, da se bom zdaj naenkrat spomnila kakšne čudežne rešitve sama od sebe. Sploh zato, ker ne vidim problema v tem, da bi želela drugače reagirati kadar se mi kdo zdi do amena glup, ampak si želim tega, da me njegova glupost ne bi tako zelo razkurila. Nič mi ne pomaga, če se najprej razkurim in mi dopovedujejo da to nič ne koristi in naj se ne razburjam. Jaz si želim, da se že v osnovi ne bi razburila zaradi takih primerkov.
P.S. Razkuhani nudeljci so pa eno težko sranje. Tako pri ljudeh kot pri pašti.
30.11.2007 ob 20:35
Kako polni sami sebe in kako ste fajn!
1.12.2007 ob 00:07
Vanja: a ti si pa poln(a) koga drugega?
Sunshine: se strinjam s tvojim zadnjim odstavkom… Če kje, potem mogoče res lahko najdeš odgovore (tudi) v transakcijski analizi. Good luck
1.12.2007 ob 10:45
Enotna davčna stopnja je čista katastrofa.
Od nje imajo velike koristi le bogataši, srednji sloj ostane približno tam kjer je, revni pa najebejo.
Razslojevanje je šlo že danes predaleč in zelo hitro se še nadaljuje in upam, da bo naslednja vlada poskrbela, da bo tega spet manj, ker ne želim živeti v tako zelo razslojeni družbi.
Ne želim nobenih “getov” za revne in bogataških sosesk, čeprav je tega žal vedno več tudi pri nas.
Prav se mi zdi, da sposobnejši, pametnejši, iznajdljivejši,… plačujejo več in s tem nekaj prispevajo tudi tistim, ki jih narava ni obdarila s takimi danostmi.
Ne smemo dovoliti, da bodo revni začeli crkavati od lakote zato, da si bo par bogatašev lahko privoščilo kakšno potovanje več.
Večina revežev sploh ni lenuhov ampak jih poznam kar nekaj, ki garajo po cele dneve pa imajo kljub temu komaj za sproti.
To se mi zdi sramotno in vlada bi morala najprej poskrbeti, da bodo ti lahko dostojno živeli in recimo oprostiti plačila davka vse, ki imajo manj kot 5 ali pa recimo 10.000€. V Avstriji so menda oproščeni davka celo do 15.000€ pri nas so pa naredili ravno obratno in bogatašem znižali davek za 10% revnim pa ga dvignili.
Sicer pa ne vem kaj stokate saj je enotna davčna stopnja uvedena že na marsikaterem področju.
Recimo davek od kapitalskih dobičkov, dividend,…. je 20% in to za revne in za tajkune kar se mi zdi zelo žalostno in na tak način ne bodo revni nikoli prišli niti do skromnega stanovanja zase, medtem ko bodo imeli bogataši kmalu po pet vikendov.
Dejstvo pa je, da je država krepko predraga in bi morala začeti krepko varčevati in posledično maksimalno znižati davke za vse.
Idealno bi bilo recimo do 10.000€ nič davka, do 20.000€ 10%, do 30.000€ 20% in nad 30.000€ 30%.
Lp
1.12.2007 ob 17:28
Joj, še eden.
Kar vi kratkovidneži ne razumete je, da obdavčevanje prihodkov ni obdavčevanje denarja, ki ga bogati porabijo! Če hočete progresivno obdavčevati porabo, potem dajmo progresivno obdavčevati porabo. Bogati pa večine svojih prihodkov ne uporabijo za svoje lastne potrebe, temveč jih investirajo, kar pomeni, da z njimi omogočijo gospodarsko aktivnost, vzpodbujajo inovativnost in povečujejo gospodarsko rast. Ta gospodarska rast pa je čez nekaj 10 let tisto, kar “revnim” gospodinjstvom v ZDA danes omogoča, imajo večinoma vsa klimo, digitalne fotoaparate in razne druge pripomočke, ki jih leta 1950 ni bilo.
Po drugi strani: če obdavčiš prihodke bogatih, potem se ne bo zmanjšala le njihova osebna poraba, ki je majhen del njihovih prihodkov, temveč se bo zmanjšalo tudi njihovo investiranje, ker bodo imeli manj denarja za investicijo. Ker bo manj investicij, bo manj napredka; ker bo manj napredka, se bo produktivnost manj povečevala; in ker bo produktivnost manjša, bomo morali za naše vsakdanje nujnosti vsi več in bolj trdo delati.
Še posebej revni!
Da je vse to res, je bilo dokazano že ničkolikokrat. Nižja obremenitev gospodarstva z obdavčitvijo vodi do višje gospodarske rasti, kar ima čez desetletja bistvene posledice, in to ne samo za bogate! Že ničkolikokrat je bilo dokazano tudi, da države poberejo več davkov, če so ti manjši. Kaj misliš, da smo premožni ljudje neumni, da ne razumemo teh dejstev in se pustimo kar tako opuliti? Valda da bo šlo naše premoženje tja, kjer ne bo ogroženo s strani neumnih razmislekov, kakor je tvoje!
Taki, kot si ti, vidite samo sedanjost in nujno potrebo, da bi takoj olajšali življenje revnim, tudi če to pomeni, da bodo njihovi otroci zato še vedno trpeli isto revščino, ker ne bo nobene gospodarske rasti!
Prosperiteto, ki jo imamo danes, imamo zaradi višanja produktivnosti. Višanje produktivnosti nam je sploh omogočilo, da ima danes država z davki sploh kaj prerazdeljevat (in s tem napredek bremzat). Ti bi pa najraje ustavil višanje produktivnosti zato da bi imeli revni takoj nekaj odstotkov več dohodka, namesto čez par desetletjih 3x več.
To je tragično!
3.12.2007 ob 16:58
Se moram popolnoma strinjati z Denisom Biderjem, saj se meni ne ljubi napisati kaj tako tehtnega - če seveda predpostavimo, da bi to znal. Že od nekdaj, vsaj od po-2.vojni, prevladuje pri nas logika razdeljevanja, ne pa ustvarjanja, ob tem pa se ne gleda dlje od lastnega nosu.
In brez skrbi - ne spadam med toliko premožne, da bi se me ta problematika prav posebej dotikala. Dobro pa se mi vseeno zdi, če nekdo to zadevo obdela z ekonomsko logiko. Čestitam za prispevek!
4.12.2007 ob 22:47
@ Vanja: Seveda sem polna same sebe. No, razen kadar me Mitja napolni.
In seveda smo fajn. Nisem kriva, če tebi v življenju ni fajn. Jaz z veseljem povem, da sem zadovoljna s svojim življenjem. To mi je cilj in za to se trudim.
@ denis bider: Knjige so že na seznamu za branje. Če bodo pomagale (no, pa tudi če bodo samo zanimivo branje) sem tvoja dolžnica.
@ Maj: Enotna davčna stopnja je čisto pravična. Kdor zasluži n-krat več, tudi plača n-krat več davka. Torej sposobnejši, pametnejši, iznajdljivejši, že prispevajo za tiste, ki teh lastnosti nimajo. Dokler so huronsko obdavčeni (zgolj) prihodki, ne pa premoženje, so tvoji argumenti še najbolj podobni blejanju. Nisem čisto sigurna če ločuješ med glavarino, EDS in progresivno obdavčitvijo.
@ denis bider: Ko sem prebrala Majev komentar, sem samo pomislila: “Denis, help!” Hvala za tvoj trud in čas, čeprav sem skoraj sigurna, da gospoda prepričanega to ni prepričalo.
@ Duko: Vidim, da te moje pisanje očitno vseeno ne iritira tako zelo, da bi se mojega bloga že na široko izogibal.
I’m glad to see that! [sic] 
In tudi jaz čestitam denisu za prispevek. Mislim, da sama zadeve ne bi znala objasniti enako učinkovito.
6.12.2007 ob 06:29
Škoda razlagat, ker ste nekateri itak že prepričani v svoj prav.
Profite, ki bi jih bogataši imeli z EDS bodo v 99% znosili izven Slovenije in Slovenija od tega ne bi imela prav nič .
Misel, ki jo zagovarjate bi privedla do katastrofalne razslojenosti in bogataši bodo morali precej več plačevati za razno razna zavarovanja pa za varnostnike svojih otrok in podobno kar jih bo stalo več kot pa sedaj zgubijo zaradi “nepravičnega” progresivnega sistema, ki tudi nesposobnim omogoča vsaj preživetje.
Itak pa jim je ta vlada, ki dela samo za bogataše in tajkune(čeprav govori drugače) že naredila EDS pri vseh kapitalskih dobičkih, ki so jim običajno glavni vir dohodkov. Povrhu so pa namazani z vsemi žavbami in kar precej davka tudi utajijo…
Škoda časa itak sta prepričana v svoj prav, zračunala sta, da bi po EDS imela par sto evrov več in zato bosta to zagovarjala.
Malo mislite tudi na kvaliteto življenja pa varnost in ne samo na denar.
Čez kakšno desetletje bosta najbrž razumela sedaj itak mislita samo na kratkoročni dobiček, ki bi ga imela z EDS na dolgoročne posledice pa niti ne pomislita….
Lp
6.12.2007 ob 07:22
Maj: “Škoda razlagat, ker ste nekateri itak že prepričani v svoj prav.”
S to izjavo kažeš precejšnje pomanjkanje samokritičnosti. Najmanj, kar bi lahko, je da bi opazil, da si ti vsaj toliko prepričan v svoj prav kot jaz, in vsaj toliko zaprt argumentom, za katere jaz mislim, da so utemeljeni, kot sem jaz zaprt argumentom, za katere ti misliš, da so utemeljeni.
Sicer pa jaz sploh nisem zaprt tvojim argumentom, temveč imam nanje dobre odgovore. Vprašanje je, ali imaš na moje argumente odgovore ti.
Maj: “Profite, ki bi jih bogataši imeli z EDS bodo v 99% znosili izven Slovenije in Slovenija od tega ne bi imela prav nič.”
Tvojo izjavo se da razgraditi na dve trditvi. (1) Bogataši bodo denar, zaslužen v Sloveniji, porabili drugje. (2) Bogataši bodo denar, zaslužen v Sloveniji, investirali drugje.
Katera od teh komponent ti je pravzaprav problematična?
Če zastopaš prvo komponento - bogataši bodo denar, zaslužen v Sloveniji, porabili drugje - naj še enkrat spomnim, da zapravljanje za osebne potrebe predstavlja zgolj majhen del dohodka bogatašev. Bogataš, ki velik delež svojega dohodka porabi, kmalu ne bo več bogataš, in ne bo imel več s čim razpolagati.
Druga komponenta je zato bistveno pomembnejša. Ampak če zastopaš to drugo komponento - da bodo bogataši denar, zaslužen v Sloveniji, investirali drugje - potem si implicitno priznal, da je investicija dobra stvar, ki jo je treba vzpodbujati. Že samo s tem si prišel v nasprotje sam s sabo, ker če je investiranje v redu, zakaj ga je treba s progresivno davčno stopnjo zavirati?
Drugič, če hočejo bogataši v Sloveniji kaj zaslužiti, potem so morali vanjo najprej investirati. Če so na slovensko tržišče investirali, potem so s tem že pokazali, da jim je bila v prvi rundi Slovenija kot tržišče všeč. Če so s svojo investicijo zaslužili, zakaj misliš, da bi se zdaj v drugi rundi izogibali Slovenije in investirali ves svoj dobiček zdaj nekam drugam?
Tretjič, in kar je najpomembnejše, v Slovenijo bi ljudje investirali, če bi se investirati na slovensko tržišče splačalo. Da se investirati na slovensko tržišče ne splača, je več razlogov, ampak en od najpomembnejših je obdavčitev in birokracija. Ekonomske reforme, še posebej EDS, bi poskrbele za to, da bi bilo investicijsko okolje bistveno privlačnejše. To pa bi ne samo vzpodbudilo slovenske “bogataše”, da bi investirali v slovensko gospodarstvo, temveč bi vzpodbudilo v to tudi tujce.
Rezultat bi bil visoka gospodarska rast, ki bi že v nekaj letih pomagala revnim, za katere te bojda skrbi, bistveno bolj, kakor pa progresivna obdavčitev z velikimi socialnimi transferji.
Še drugače povedano: česar ni, se ne da prerazporejati. Ti bi rad revežem dal takoj, tisto kar je. S tem preprečuješ, da bi se ustvarilo več. Rezultat je, da boš v nedogled lahko dal revežem samo del tistega, kar je, in nikoli ne bodo dobili tistega, kar bi lahko bilo - kar je bistveno več.
Maj: “Misel, ki jo zagovarjate bi privedla do katastrofalne razslojenosti in bogataši bodo morali precej več plačevati za razno razna zavarovanja pa za varnostnike svojih otrok in podobno kar jih bo stalo več kot pa sedaj zgubijo zaradi “nepravičnega” progresivnega sistema, ki tudi nesposobnim omogoča vsaj preživetje.”
Čakaj. Prej si rekel, da zastopaš progresivno obdavčitev, ker da ti je mar za revne. Tukaj pa zdaj praviš, da je razslojenost slaba, ker bodo morali bogataši več plačevati za zavarovanja in varnostnike?
Zagotavljam ti, da če bo večja razslojenost vodila v povečanje kriminala, katerega žrtev so bogati, bodo bogataši z veseljem plačali za zavarovanja in varnostnike, in ti za njihove potrebe ni treba skrbeti.
Po drugi strani pa precej dvomim, da bo večja razslojenost dejansko vodila v povečanje kriminala. Zakaj bi bil problem, če so nekateri zelo bogati, če so zaradi tega vsi bogatejši, kakor pa bi bili sicer?
Recimo, da zaradi gospodarske rasti nekateri, ki so sposobni, v nekaj letih zaslužijo 100x več kot zdaj zasluži najbogatejši Slovenec. Po drugi strani pa običajen Slovenec zaradi tega zasluži 20% več.
Zakaj pravzaprav bi običajen Slovenec šel na cesto in krast od bogataša, če je zaradi spremembe sistema 20% na boljšem?
Ignoriraš tudi dejstvo, da EDS sploh ne bi spremenila sistema prerazporejevanja - samo sistem obdavčenja. Prejemniki socialnih transferjev bi te še vedno prejemali, in ne bi bili zaradi tega nič manj ogroženi.
Da bi bilo treba socialne transferje nasploh ukiniti, ker so sami po sebi kontraproduktivni in v večini primerov nepotrebni, je druga stvar in je nepovezano z EDS, o kateri govoriva.
Maj: “Itak pa jim je ta vlada, ki dela samo za bogataše in tajkune(čeprav govori drugače) že naredila EDS pri vseh kapitalskih dobičkih, ki so jim običajno glavni vir dohodkov. Povrhu so pa namazani z vsemi žavbami in kar precej davka tudi utajijo…”
To je pa čisto res. V svetu, kjer je večina ljudi neinformiranih in razmišlja tako, kot ti razmišljaš, je težko postaviti pravila tako, kakor je prav in kakor bi vsem koristilo. Ampak če bi pravila dejansko in zares učinkovito postavili tako, kakor ti hočeš, potem bi bila gospodarska katastrofa popolna. Politiki se tega vsaj za silo zavedajo - če že ne konsistentno in splošno, potem vsaj včasih, kadar je treba odločati o posameznih stvareh - in se včasih odločijo tako, kakor gospodarstvu dejansko koristi. Edino temu se je zahvaliti, da slovensko gospodarstvo ni v popolnem propadu.
V času socializma je bila praktično vsa ekonomija črno-siva. Ker so bila pravila tako v nasprotju z logiko, gospodarstvo drugače ni moglo funkcionirati. Danes so pravila še vedno v nasprotju z logiko, ampak manj, kot so bila v času socializma. Zato je slovensko gospodarstvo danes bolj sivo kakor pa je bilo včasih črno-sivo. Več se dela po pravilih in goljufanja pravil je manj.
Ampak da, dokler bo sistem postavljen proti logiki, tako dolgo bodo vsi, ki hočejo v gospodarstvu karkoli pametnega narediti, morali biti “namazani z vsemi žavbami”. Temu se imaš zahvaliti za precejšen del dobrin, ki jih uživaš. In kar je zate še bolj bistveno, tudi reveži, za katere te bojda skrbi, se imajo temu obnašanju zahvaliti, da so bolj prehranjeni in bolj oblečeni, kakor pa bi sicer bili.
BTW, ti reveži, o katerih govoriš, so pretežno poleg socialnih transferjev, ki jih prejemajo, zraven zaposleni še v črno-sivi ekonomiji. Mnogi so “brezposelni” in se ukvarjajo s “hobiji”, s katerimi dejansko služijo denar. Ti hobiji so OK. To je dejansko delo. Kar je narobe, je, da vseeno dobivajo socialne transferje od drugih.
Maj: “Škoda časa itak sta prepričana v svoj prav, zračunala sta, da bi po EDS imela par sto evrov več in zato bosta to zagovarjala. Malo mislite tudi na kvaliteto življenja pa varnost in ne samo na denar.”
Denar predstavlja kvaliteto življenja in varnost. Denar je enota, s katero merimo gospodarsko produkcijo, ta pa zajema vse, kar človek naredi in kar v življenju uživamo.
Če je gospodarska rast visoka, to pomeni, da družba vsako leto proizvede toliko več dobrin, v katerih lahko uživamo. To je pomemben del kvalitete življenja.
Tudi varnost je nekaj, kar izhaja neposredno iz gospodarske rasti. Če ne bi bilo gospodarske rasti, bi danes živeli v iz lesa skupaj zbitih kolibah, ki bi se ob potresih in nevihtah podrle na nas. Pozimi bi tvegali lakoto, bolezen in smrt. Ker ne bi bilo medicine, bi vsaka poškodba pomenila precejšnjo nevarnost, da boš umrl, ali zaradi infekcije, ki je ne bi mogel pozdraviti, ali pa zato, ker si ne bi mogel najti hrane.
So tudi druge komponente kvalitete življenja, ki jih ni naredil človek - recimo uživanje v naravi - in te kvalitete je pomembno ohraniti. Vendar pa gospodarska rast ne ogroža ohranjanja teh kvalitet - prej nasprotno. Umazana proizvodnja in poraba energije sta zgolj prehodno obdobje, iz katerega pa se ne bomo rešili tako, da gremo nazaj - tega nihče noče, tudi ti ne, če ti je res mar za reveže in tiste, ki si sami ne morejo pomagati! Rešitev je v še več investicije in še več gospodarske rasti. To pa EDS vzpodbuja in progresivna davčna stopnja zavira.
Se pravi, ti si proti povečevanju kvalitete življenja, mi smo pa za.
Maj: “Čez kakšno desetletje bosta najbrž razumela sedaj itak mislita samo na kratkoročni dobiček, ki bi ga imela z EDS na dolgoročne posledice pa niti ne pomislita…”
Ravno nasprotno, Maj. Ti si tisti, ki misli samo kratkoročno. To, kar ti razlagam, je rast neskončno v prihodnost, ki na dolgi rok koristi prav vsem. To, kar ti zastopaš, je pa zaviranje rasti in podaljševanje človeškega trpljenja.
Pri tem sploh ne gre zame in za mojih 100 evrov. Meni za moje lastne ekonomske potrebe približno dol visi za to, kako se Slovenja odloči. Dosti pomembnejša trga zame sta ZDA in širša Evropska Unija. Tele stvari pišem, ker me dejansko briga za ljudi, ne pa zato, ker bi upal na kratkoročne pozitivne posledice v moji denarnici. Če karkoli, bodo kakršnekoli otipljive pozitivne posledice tegale pisanja daleč v prihodnosti, na kratki rok pa imam samo finančno izgubo (ker tole pišem, namesto da bi delal), ampak duhovno korist - ker upam, da s svojim prispevkom vsaj infinitezimalno malo pomagam komu, ki to bere - če že tebi ne.
Lep pozdrav.
6.12.2007 ob 07:54
Ne da se mi prepričevati prepričanih.
Samo to.
Če z EDS manj vzameš bogatašem moraš potem več vzeti srednjemu sloju in tudi revežem.
Torej EDS bi prej znižala gospodarsko rast kot zvišala.
Pri EDS bo imelo koristi nekaj 10.000 ljudi in ti bodo zapravljali in investirali v tujino in tujini prinašali višjo gospodarsko rast ostali pa bodo še naprej v Sloveniji in ker bodo morali nadomestiti izpad denarja od bogatašev bo srednji sloj in tudi reveži imeli še manjše neto zaslužke in zato bodo še precej manj doma zapravljali in tako bo gospodarska rast vedno nižja.
Torej EDS je pogubna in hvala bogu je še vsaj 10 let ne bomo imeli. Že ta, ki jo imamo pri kapitalskih dobičkih dela izjemno veliko škodo.
Strinjam pa se, da so za vse najbolj pogubni visoki davki ampak tukaj ni rešitev EDS, ampak državno varčevanje in predvsem manj korupcije pa bi lahko vsem krepko zmanjšali davke.
Recimo(všteti ponovno tudi kap. dobički, dividende) do 10.000€ nič davka, do 20.000€ 10%, do 30.000€ 20% in nad 30.000€ 30%.
Lp
6.12.2007 ob 17:43
Maj: “Ne da se mi prepričevati prepričanih.”
Maj, upam, da se ti to ne sliši preveč arogantno, ampak tukaj gre tok informacij nedvomno v nasprotno smer. Ti prepričati mene ne moreš, ker ne veš več, temveč veš striktno manj, pravzaprav bistveno manj, kot vem jaz. Največ, kar se tukaj lahko zgodi, je, da ti pokažeš področja svojega neznanja, jaz pa ti na teh področjih pokažem začetke odgovorov. Tebi lahko to služi kot podlaga za nadaljnje izobraževanje in mogoče tekom let izoblikuješ boljšo predstavo o tem, kako gospodarstvo funkcionira, in kako ne. Če ne tebi, pa lahko služi kot takšna podlaga komu drugemu. Edini razlog, zakaj to pišem, je, ker želim širiti razumevanje.
Tok informacij bo lahko šel v nasprotno smer - od tebe proti meni - takrat, ko bo najin pogovor zašel na področja, ki jih ti razumeš bolje, kakor jaz. Ampak zaenkrat še nisva tam.
Maj: “Če z EDS manj vzameš bogatašem moraš potem več vzeti srednjemu sloju in tudi revežem.”
Res je. Če nekomu znižaš davke, moraš nekomu znižati prejemke, ki jih dobi iz davčnih virov, ali pa moraš nekomu drugemu povišati davke.
Ampak bogatašev je malo. Izračunano je bilo, da bi uvedba EDS zmanjšala dohodke manj premožnim samo za 1%. To je v prvem letu. Mogoče se 1% sliši malo, ampak to je denar, ki bi zdaj šel “bogatašem”, in kot sem prej zapisal, bogataši ne ostanejo bogataši, če večine svojega denarja ne investirajo. Ta 1% je torej denar, ki bi namesto v takojšnjo porabo šel v investicije, investicije pa ustvarjajo nova delovna mesta, povečujejo produktivnost in povečujejo gospodarsko rast.
Ob investicijsko ugodnih reformah, katerih del bi bila EDS, bi se zanimanje za investiranje na slovenski trg takoj povečalo, rezultati povečanih investicij pa bi bili merljivi najkasneje v nekaj letih. Če bi že torej mogoče v prvem letu dohodki manj premožnih padli za 1%, bi se v vseh prihodnjih letih povečevali bistveno bolj, kakor se povečujejo sedaj, in ta razlika bi bila večja kot 1% na leto.
To pomeni, da bi že na kratek rok tudi najrevnejši zaslužili več z EDS, ker več investicij pomeni večjo produktivnost, večja produktivnost pomeni več ustvarjenih dobrin, več ustvarjenih dobrin pa pomeni manj dela za vsako posamezno dobrino. To je gonilo gospodarske rasti, ki nam je prinesla ne le obilje raznovrstne hrane v trgovinah, avtomobile, medicino in žepne računalnike, ki nas brezžično povežejo na internet, temveč nam lahko prinese še več vsakovrstnih dobrin za čedalje nižjo ceno - če ji le pustimo.
Maj: “Torej EDS bi prej znižala gospodarsko rast kot zvišala.”
Ne, ker takojšnja poraba ni gonilo gospodarske rasti. Manj premožni porabijo večino svojih dohodkov za svoje takojšnje potrebe, medtem ko bogati porabijo večino svojih dohodkov za investicije. Tisti 1% denarja, ki bi ga v prvem letu zmanjkalo manj premožnim, bi bil preusmerjen pretežno v investicije, kar bi vzpodbudilo gospodarsko rast.
Če je ta denar porabljen v trgovinah, kjer ga potem država spet vzame od profita trgovine in ga spet da manj premožnim, ki ga spet porabijo v trgovinah, in tako naprej v neskončnem ciklu, potem pa gre proporcionalno manj tega denarja v investicije, temveč gre zgolj za kritje sprotnih stroškov, in s tem prispeva k gospodarski rasti manj.
Maj: “Pri EDS bo imelo koristi nekaj 10.000 ljudi in ti bodo zapravljali in investirali v tujino in tujini prinašali višjo gospodarsko rast ostali pa bodo še naprej v Sloveniji in ker bodo morali nadomestiti izpad denarja od bogatašev bo srednji sloj in tudi reveži imeli še manjše neto zaslužke in zato bodo še precej manj doma zapravljali in tako bo gospodarska rast vedno nižja.”
Maj, prosim preberi si odgovor, ki sem ti ga napisal točno na tvojo identično izjavo pred tem. Napisal si: “Profite, ki bi jih bogataši imeli z EDS bodo v 99% znosili izven Slovenije in Slovenija od tega ne bi imela prav nič.”
Na to sem ti že odgovoril v osmih odstavkih. Če te kaj v mojih argumentih ni prepričalo, potem izpostavi tisto, kar te ni prepričalo. Zdaj pa si samo na daljši način ponovil, kar si napisal že prej, in na kar sem ti že na dolgo odgovoril.
Maj: “Torej EDS je pogubna in hvala bogu je še vsaj 10 let ne bomo imeli. Že ta, ki jo imamo pri kapitalskih dobičkih dela izjemno veliko škodo.”
Tudi to tvojo trditev sem že ovrgel. V prejšnjem sporočilu si napisal: “Itak pa jim je ta vlada, ki dela samo za bogataše in tajkune(čeprav govori drugače) že naredila EDS pri vseh kapitalskih dobičkih, ki so jim običajno glavni vir dohodkov. Povrhu so pa namazani z vsemi žavbami in kar precej davka tudi utajijo…”
Na to sem ti v štirih odstavkih odgovoril, da so politike, kot je nizek davek na kapitalski dobiček, ena od redkih stvari, ki slovensko gospodarstvo sploh rešuje pred pogubo.
Maj: “Strinjam pa se, da so za vse najbolj pogubni visoki davki ampak tukaj ni rešitev EDS, ampak državno varčevanje in predvsem manj korupcije pa bi lahko vsem krepko zmanjšali davke.”
Glede tega se pa strinjam. Državna poraba bi morala biti bistveno manjša, nakar bi tudi davki lahko bili nižji.
Ampak najbolj pravična, konstruktivna in učinkovita oblika davka ni davek na dohodke, temveč je davek na porabo. To bi lahko bil davek, ki se zaračuna ob prodaji novega izdelka ali storitve, kot ga opisuje stran FairTax. Tudi DDV z enotno stopnjo za vse dobrine bi verjetno dobro deloval.
Če bi se državna poraba znižala za polovico - kar bi bilo čisto prav - bi lahko celotno državno porabo financirali z DDV, brez davka na dohodke. Posledična gospodarska rast bi bila približno 2x višja, kot je sedaj, in v nekaj desetletjih bi Slovenija ne le dohitela najrazvitejše države EU, temveč bi jih celo začela prehitevati.
In ob vsem tem se tudi najrevnejšemu sloju sploh ne bi godilo slabo.