Moji nevsakdanjiki » Arhiv Bloga » Šola za moje bodoče otroke…

Moji nevsakdanjiki

o malenkostih ki mi lepšajo in gršajo življenje

Šola za moje bodoče otroke…

Objavil Sunshine, dne 4.02.2008

Ob 1:30 sem se po pošteni dozi plesa le skobacala v posteljo. Ob 4:30 sem se še vedno premetavala ne da bi vsaj malo zatisnila oči. Ob 5:30 sem dokončno obupala in zdaj, ko sem vmes že prebrala vse novice in bloge, pojedla zajtrk in napisala nekaj mailov, se spravljam k pisanju objave, ki jo imam v mislih že nekaj časa. Preko siolovega agregata sem odkrila blog tinemaline. Veliko njenih objav je vrednih prebiranja, najbolj pa so me pritegnile tiste iz kategorije “učiteljska”. O učiteljevanju sem že na glas razmišljala in ponovno sta mi dve objavi posebej dali misliti…

Nobenega razloga nimam, da njenemu pisanju ne bi verjela. Po napisanem sodeč je fantastična “tršiča” (jebat ga - sem še stara šola, ko so bile učiteljice še tovarišice :mrgreen: ) in žal mi je, da njej podobnih v naših šolah ni več. Vse prevečkrat se mi namreč zdi, da so šole prikladno odlagališče za neprimeren kader, ki na svojih zacementiranih delovnih mestih mirno dočaka penzijo. Resnično niso vsi in vse primerne za učenje in vzgajanje otrok, pa se jih zaradi protekcionizma enostavno ne da/sme vreči na cesto. In tako se v meni vedno močneje prebuja želja da bi takrat, ko bom imela svoje otroke, imela dovolj denarja za zasebno šolo.

Starši se s svojimi (vse prevečkrat do skrajnosti razvajenimi) otroci vse manj in manj ukvarjajo. Preveč rado zmanjkuje časa za skupni človek ne jezi se, krajši kolesarski izlet, reševanje zabavnih miselnih, matematičnih in logičnih ugank, risanje, ustvarjanje, pogovarjanje o prebrani knjigici, odhodu v živalski vrt. Starši od učiteljev pričakujejo, da bodo njihove otroke vzgajali namesto njih, hkrati pa jim za vrat obešajo le nove in nove mlinske kamne. Jasno mi je, da učenca ne smeš žaliti ali z njim fizično obračunati. A tinamalina piše, da ga v primeru povzročanja težav ne smeš poslati niti ven iz razreda (=jasno, ne ven na nenadzorovan hodnik, ampak k neki osebi zadolženi za to; pomočnik(-ca) ravnatelja, socialna delavka,…), ker mu s tem kratiš pravico do izobraževanja.

Halooo?!?! Kaj pa pravica vseh ostalih 30 otrok do izobraževanja? A oni ne štejejo? So manjvredni zaradi groznega greha, ki se mu reče spoštovanje pravil in uboganje in sodelovanje? Jaz si želim, da bi v razredu mojega otroka takega razgrajača poslali ven, otrokom omogočili uspešno učenje in prijetno vzdušje v razredu, z njim pa naj se ukvarja za to usposobljena oseba. Pri Saši lahko preberete kako močno otroci občudujejo učitelje, sploh tiste ta priljubljene. Vseh 30 se bori za njegovo pozornost, za njegovo pohvalo in priznanje, dobi pa jo zgolj tisti, ki dela največjo štalo saj se učitelj fizično ne more ukvarjati z vsemi naenkrat. Samo čakam kdaj bodo kleni slovenski (neracionalni) starši na križ pribili učitelja, ki se mu bo v razredu kdo poškodoval medtem ko se je ukvarjal z vedenjsko problematičnim učencem.

In v tistih redkih primerih, ko je učenec po krivem poslan iz razreda? Shit happens… Verjamem, da večina učiteljev ni zlobnih in bi se namerno spravljala na nič krivega posameznika. Sem in tja, ko pride do pomote se je pa s tem pač treba sprijazniti. Tudi šef v službi ti bo mnogo let kasneje morda kdaj po krivem odtegnil od plače. In policaj ti bo napisal kazen za prehitro vožnjo, čeprav je bila cesta ravna, prazna in pregledna. In v sporu z bratom/sestro bosta kdaj nasrkala oba, čeprav je le eden mački pofarbal dlako z edigsom. Jaz si želim, da moj otrok ne bo delal preglavic v razredu, a če jih bo, naj bo pač poslan iz razreda in dobi jasen signal, da se dlje pride s trudom in spoštovanjem pravil kot pa s prestopništvom.

Piše še da “če bo ta isti učenec prevrnil sošolca na tla ter se nanj ulegel, ga lahko le opozoriš, saj do ustnega opomina moraš vsaj nekajkrat opozoriti”. Res si želim, da bo v “moji” šoli učitelj takega učenca lahko prijel za kravatlc, ga fizično odstranil in ga zlifral iz razreda preden koga še resno poškoduje. Naslednja cvetka (šolska, ne tinina, da se razumemo…) je ta, da domače naloge po pravilniku niso več obvezne. Dragi “vrhunsko strokovno podkovani” politiki… Se vam ne zdi, da je v osnovni šoli še malo zgodaj od otrok pričakovati zavedanje, da so domače naloge v njihovo dobro, da se učijo zase in ne za ocene itd.???

Jaz si želim, da bi moj otrok čisto lepo in korektno fasal minus ali ta malo enko za vsako nenarejeno domačo nalogo. Že sedaj vsi skačejo v luft, da so otroci predolgo v šolah in prihajajo pozno domov. Naj torej zdaj tam čepijo do 5h popoldan, da se bodo snovi najprej v šoli učili, nato pa jo še v šoli ponavljali? Domače naloge so po mojem mnenju najboljše sredstvo ki otroka prisili, da učno snov sproti in vsaj enkrat ponovi. In zato tudi menim, da bi moralo biti “nenapovedano” spraševanje zadnje učne snovi dovoljeno in ocenjevano z delnimi ocenami, obsežnejše pisno in ustno preverjanje znanja pa naj ostane napovedano.

No… in ker na obzorju še ni videti tega, da bodo šolske pravilnike kaj kmalu pisali z zdravo kmečko logiko, si jaz želim da bi moj otrok hodil v zasebno šolo kjer se bodo zavedali, da je naloga vzgajanja primarno na strani staršev in šele nato na strani učiteljev. Kjer jim bo jasno, da učitelj ne more hkrati miriti in razlagati snovi enemu (vedenjsko ali učno) problematičnemu učencu ne da bi zato ostale prikrajšal za svojo pozornost in kvalitetno podajanje snovi. Želim si šole kjer bodo znali reči bobu bob in bodo sposobni staršu povedati: “Vaš otrok je konstantno motil pouk/začel pretep in je bil zato kazensko poslan iz razreda”. Tako, pa sem se izkašljala… :D

14 odgovorov v “Šola za moje bodoče otroke…”

  1. alcessa pravi:

    Kolikor vem, permisivna vzgoja med strokovnjaki ne velja več za ustrezno: dolžnost staršev (o učiteljih pozneje)je med drugim tudi postavljanje RAZUMNIH meja in po možnosti dobro argumentiranih za- in prepovedi, da se otrok lahko nauči koristnih stvari, kot so samodisciplina in hkrati tudi argumentirano pogajanje za več svobode/lastne pravice itd. Odsotnost meja LAHKO privede do amorfne (brezoblične) osebnosti - nekaj jih poznam in so nekam nesrečni.

    Učitelji pa kot “javni vzgojitelji” morajo hudičevo paziti, da ne prekršijo kakršnih koli pravic otrok, zato je vzgoja, tako kot praviš, resnično naloga staršev. Vendar to ne pomeni, da v šoli naj ne veljajo neka pravila - nam so se vendarle zdela samoumevna (npr. domača naloga) in tudi če bi želeli več svobode in manj domačih nalog, pride čas, ko je človek hvaležen, da se je nekaj naučil. Poznam mame odraslih otrok, ki morajo poslušati očitke v stilu “Zakaj me nisi prisilila, da bi se bolje učil X, ker bi x sedaj rabil”…

  2. mitja pravi:

    ja, tudi sam pogresam malo vec “pooblastil” uciteljev, ki se stalno znizujejo. Ce povprasas babice&dedke, kako je bilo v solah v njihovem casu, so bili ucitelji bog i batina. Dnevno sibanje po rokah/nogah prevec motecih ucencev je bilo obicajno. To se meni sicer zdi malo prehudo, nek “trsi” vzgojni ukrep mora pa ucitelj ze imeti na voljo. Nenazadnje - osnovnosolski otroci ne odgovarjajo za svoja dejanja, torej mora nekdo skrbeti da ta dejanja niso neprimerna. Starsi pa tudi ne morejo biti prisotni pri pouku.

    Iz prakse vam lahko povem, da je to zacaran krog. Primer: en otrok fizicno napade drugega v solskem casu, mu izbije zob - in kdo bo odgovarjal???? Starsi poskodovanega otroka pritisnejo na starse od nasilneza, uni pravijo da je bil dogodek v solskem casu, sola se izgovarja, da nima pristojnosti ukrepat oz. da je ukrepala v stilu: “mali xx ne tolct s stolom po glavi yy, ker se lahko poskoduje. prosim, mali xx, ne tolct malega yy po glavi s stolom, a ne vidis, da mu ze kri tece. ves, mali xx, ce ga bos se dolgo tolkel s stolom po glavi, ti bom morala dati pisni opomin in bo ocka moral pridt v solo.”

    bruh!!!

    in potem bomo skoraj v ameriki, ko se bo folk tozaril levo in desno. bodo nezadovoljni starsi tozili starse otroka-razgrajaca… juhu, se bo veselo in jest bom imel polno posla!!!! hmm - morda celo ideja za kasnejso specializacijo.

    lp, M.

  3. Saška pravi:

    Sunshine, ti pa si se resno vrgla v tole vzgojno zadevico. Počas, počas … najprej obdelaj tisto temo, kako kahlica, ne kahlica, duda, ne duda :), glede šole se bo pa po mojem do takrat, ko boš dala ti svoje otroke v šolo, že vse 400x na glavo obrnilo.
    Čeprav imam jaz tudi na svojem blogu nemalokrat kaj za povedati okrog šole, pravilnikov, ocenjevanja ipd. moram tukaj komentirati, da ne vem, če bo kakršen koli sistem boljši (ali konec koncev slabši) od obstoječega. Jaz mislim, da je umetnost dobrih staršev predvsem to, da sebe in svoje otroke najbolj pripravimo na prilagajanje različnim situacijam.
    Po moji oceni bo za tvoje otroke prav vseeno na kakšno šolo bodo hodili, saj jim boš ti nudila dovolj trdno podporo in jih vzgojila v “prave” ljudi.
    P.S Hvala za link

  4. einstein pravi:

    Zasebna šola po mojem ne bi rešila tvojega problema. Enostavno ker lahko pričakuješ, da bo ta tvoj hipotetični otrok v razredu polnem otrok petičnežev, ki bodo privilegij zasebnega šolstva bolj ali manj jemali kot statusni simbol in ne kot priložnost izjemne izobrazbe za njihove otroke. Hkrati pa lahko realno od takšnih otrok pričakuješ, da bodo razvajeni do zadnjega vlakna in navajani, da si lahko privoščijo vse… tudi razgrajanje v razredu. Starši pa bodo ob soočenju s problemom le tega zanikali… in se bo začel začarani krog. Tako, da, dokler se ne bo spremenila miselnost staršev ni za pričakovati bistvene spremembe. Se pa popolnoma strinjam, da so pooblastila, ki jih imajo učitelji v nekaterih aspektih postavljena neumno, nerealno in v korist problematičnim otrokom.

    @Mitja - v vsakem primeru je odgovornost za dogodke, ki se dogodijo v šoli na strani šole, tako, da z direktno tožbo po mojem mnenju ne bi dosegel veliko. Je pa zagotovo to nekakšn tržna niša v sektorju odškodninskega prava.

    @Saška - ko se pogovarjamo o vzgoji posameznega otroka večinoma pozabljamo na čas v katerem se bistvo le te odvije… in to je v prvih 3 do 4 letih življenja. Korenine, ki jih v tem obdobju razvije odraščajoč malček je kasneje zelo težko pretrgati, torej, če se je v tistem obdobju naučil, da bo s trmo in izsiljevanjem dosegel karkoli bo želel, bo ta mehanizem s pridom (morda v drugačni preobleki) uporabljal tudi kasneje. Otrok se jasno zaveda mej in če so te postavljene na trhlih temeljih potem, potem bo to izkoristil.
    Tako, da v bistvu sploh ni važno, kdaj bo ta hipotetični otrok šel v šolo, če bo imel pravilno vzgojo (in če na bo v tej lastnosti osamljen (kar pa je žal zelo verjetno, da bo))se bo zavedal, kaj v šoli počne in kako se le tam obnašati…

  5. Sunshine Sunshine pravi:

    @ Saška: Ma ne vem koliko je kaj resno. :) Priznam pa, da mi gredo določene neumnosti precej do živega. Saj bi se najprej lotila zgodnejših razvojnih stopenj kot je šolanje, a o tem nimam izoblikovanih nekih specifičnih mnenj in tako tudi pisati o tem ne morem. Strinjam se, da se zna do ere mojih otrok še vse obrniti, a upam, da se bo obrnilo v tisto smer kot jaz želim. :lol:

    Ti praviš da ne veš, če bo kak sistem boljši (ali slabši) od sedanjega, jaz pa trdno verjamem v to, da bi bil sistem po moji meri boljši tudi za ostale. ;) Strinjam se tudi, da je starševanje zelo pomemben faktor in da je otroke treba pripraviti tudi na slabe življenjske izkušnje, ne samo na dobre. Ne strinjam se pa s tem, da bo vseeno na kakšno šolo bodo hodili moji otroci, ker če bo le možnost ga gotovo ne bom poslala na tako, kjer bi razgrajače stokrat mirno prosili, da naj nehajo pretepati, nadlegovati in izsiljevati sošolce.

  6. bežeči norec pravi:

    Poznam mame odraslih otrok, ki morajo poslušati očitke v stilu “Zakaj me nisi prisilila, da bi se bolje učil X, ker bi x sedaj rabil”…

    alcessa: He, he, te mame so zgrešile pri čisto nečem drugem in ne pri tem, da niso prisilile otrok, da bi se bolje učili. Naučiti bi jih morale, da se učijo zase in ne za njih, ter da njihovo znanje ni odgovornost mame, ampak le njega samega.
    Jaz sem to poslušal že preden sem šel v šolo in tako verjetno zelo zgodaj zakapiral. Res je pa tudi, da me potem nobeden ni spraševal ali imam narejeno domačo nalogo. Tako se človek nauči odgovornosti, ne pa da mama stoji zraven njega in gleda ali je naredil domačo nalogo. Najhuje mi je sedaj poslušati kakšne mame, ki otroku govorijo, kako jih je razočaral, ker se ni učil oz. ko je kaj zasral v šoli… Pravi način, da vzgojiš nesamostojne in neodgovorne osebke ter s tem narediš uslugo družbi :evil:

    Ja, vem da je malo offtopic ;)

    sunshine: razumem, zakaj si najprej pomislila na zasebno šolstvo, vendar bi se skoraj strinjal z einsteinom. Veliko bolj konstruktivna reakcija bi bila, da bi se kaj poskusilo spremeniti v javnem. Ker če bomo imeli slabo javno šolstvo potem bomo šli kot skupnost res po poti ZDA. Nekaj elite na dobrih šolah, ostali so pa collateral damage svoje generacije :(

    p.s. luštno je bilo plesat s tabo, čeprav sem bil po pol leta brez salse totalno zakrnel ;)

  7. pijanec pravi:

    Zasebne/javne šole nimajo s tem nobene veze. Za vse so krivi starši, ki nočejo več prevzemati nobene odgovornosti za svoje otroke, ki hkrati po neumno starševsko niso več ničesar krivi.

    Sistema, ki bi v modernem času pomagal šolam/učencem/učiteljem (vse v razvitih državah so iste), preprosto ni. Otroci so postali horda podivjanih živali. Tako pač je, če starši delajo celi dan, ko pa pridejo domov pa od utrujenosti samo sedejo pred televizijo ali računalnik in zato otrok več ne vzgajajo. Očitno bo tudi Slovenija počasi postala “nanny state”.

    Igrišča v naši občini so že vsaj 5 let čisto prazna. Nihče se več ne igra s svojim otrokom, hkrati pa se otroci sami ne smejo iti igrat zaradi blaznih in paranojičnih staršev.

  8. Burja pravi:

    Itak ti je najbrž jasno, da je ta tvoj post meni na kožo pisan :) Se strinjem z nekazerimi komentatorji, da morda ni rešitev v privat šolah, kljub vsenu pa imajo te šole večjo avtonomijo pri postavljanju šolskega reda in najbrž večjo samozavest, reci staršem: Če vam ni všeč naš vzgojni program, vašega carskega sinaž/hčer lahko prepišete na drugo šolo.” V javnih šolah moramo zaradi nizke natalitete “lezti v rit” staršem, da potem še tadrugega froca v šolo vpišejo, da bodo imeli učitelji delovno mesto. Bljak. Super si napisala. Domače naloge NUJNO (danes sem imela pol razreda brez domače naloge - starše pa potem na govorilnih urah poslušam, da koliko snovi se morajo bogi reveži nučiti za kontrolko- celih deset strani učbenika s 3/4 fotografijami), ven iz razreda razgrajače… Danes je imel en moj tamali(4. razred) super idejo, kaj naj naredimo z “unmi k delajo kažin”. Je rekel: Po šoli ostat v posebnem krožku, kjer se pogovarjajo in delajo dobra dela za ostale.. Ampak, kaj “čmo”? Pravilniki in otrokove pravice…kmalu bodo imeli še volino pravico, ostalih imajo itak več kot odrasli, kaj šele učitelji…

  9. Sunshine Sunshine pravi:

    @ alcessa: Hvala bogu, da permisivna vzgoja ni več strašno promovirana. Po mojem mnenju je naredila že do sedaj ogromno škode. No ja, kaj čem govorit… se absosmrkno strinjam s celotnim prvim odstavkom. No ja, in tudi z drugim. ;) Napiši še tretjega. :P

    @ Mitja: Srce, saj ne boš hud če ti ne odgovorim na dolgo in široko ne? Sva te reči že predebatirala v živo in je bilo hitreje. :)

    @ einstein: Mene prav malo briga če bo razred petičnežev, če bo to pomenilo da bodo domače naloge obvezne, da se bo moteče učence poslalo na disciplinski ukrep (whatever that be), nasilne pa zabrisalo iz šole zaradi varnosti vseh ostalih. Ni mi pa jasno zakaj po starem slovenskem receptu tako strašna panika že v naprej zaradi nekih potencialnih petičnežev in drugih namišljenih bav-bavov. Uravnilovka anyone? Sem bila jaz priviligirana, ker nisem imela pouka v turnusih? Je priviligiran tisti, ki obiskuje šolo z novo telovadnico? Kaj pa tisti, ki hodi na šolo z lepo in moderno računalniško učilnico? Morda tak, ki je na šoli s super profesorji?

    Jebat ga, lahko smo enakopravni, nismo pa enaki. In prisilno izenačevanje se mi zdi ravno tako nesprejemljivo kot prisilno razslojevanje. Ti bi raje vsem vzel možnost boljšega šolanja in jih prisilil v slabše šolanje le zato, ker imaš nekaj proti “petičnežem”. Se ti to zdi prav? Se ti to zdi pošteno do otrok, ki bi zaradi tebi podobnih razmišljanj lahko ostali brez boljše izobrazbe?

    Jaz bi itak na predlagani način uredila vse šole, tako da ne bi bil nihče kaj posebej priviligiran. In očitno nisi dojel poante mojega pisanja… Šola, ki bi pri svojih odločitvah imela več avtonomije bi imela lastni interes, da razgrajače in nasilneže pošlje iz šole. Kajte le ugled šole in zadovoljni učenci bi ji bili garancija, da se bodo v prihodnjih šolskih letih nanjo še vpisovali. Taka šola si ne sme privoščiti toleriranja izsiljevanja, kraj, ustrahovanja in stalnega pretepanja.

  10. Sunshine Sunshine pravi:

    @ Bežeči: Veš kaj je moja mama naredila meni, ko sem jo prvič pricvirnala domov in jamrala, da so prfoksi grozni, ker sem se celo prvič v življenju morala učiti za test. S smrtno resnim glasom mi je rekla: “Veš Maša, saj gimnazija ni obvezna. Jaz te nič ne silim. Boš jutri ostala doma, pa ti greva poiskat kakšno delo natakarice ali čistilke.” :mrgreen: Nikoli več nisem (pretirano) jamrala doma nad šolo. ;)

    Kar se pa tiče tvojega drugega odstavka se pa le delno strinjam. Najbolj racionalno bi bilo privatizirati že obstoječe šole. Enostavno zaradi boljše izrabe obstoječih nepremičnin upoštevajoč dejstvo, da se število otrok manjša. Sem pa trdno prepričana, da bi raja hitro skočila v luft in začela vpiti da ne dajo iz rok plodu svojih žuljev in da ne bo z njihovim delom nihče postal tajkun na hrbtih njihovih otrok. :twisted:

    ad p.s.: Hvala, enako! Le da ne vem zakaj si zdaj spet izginil z žurov. :(

    @ Pijanec: Dobro zapisano! Starši res pozabljajo vzgajati svoje lastne otroke, šola jih pa enostavno ne more. Resnično se mi smilijo učitelji, ki razgrajača ne smejo poslati ven, učiti ne morejo, starši pa potem težijo da prehitro jemljejo snov naprej (in nihče ne pomisli, da samo nekako krpajo zaostanke), na koncu leta pa grozijo, da bodo “slabega” učitelja zamenjali. :( Bi te pa vseeno želela opomniti, da so igrišča bolj prazna tudi še iz nekaterih drugih razlogov. Število otrok se manjša. Njihove igralne navade se spreminjajo. Stanovanjske soseske pa se praznijo, saj prva generacija običajno ostane tam, njihovi odrasli otroci (s svojimi malimi otroki) pa se odselijo na svoje.

  11. Sunshine Sunshine pravi:

    @ Burja: Jasno, jasno! ;) In če ti še nikoli nisem - ali pa vsaj ne dovoljkrat - povedala… neizmerno spoštujem to, da imaš voljo, potrpljenje in željo se ukvarjati in delovati v takem šolskem sistemu kot ga imamo danes pri nas. Trdno sem prepričana, da bi lahko za otroke naredila še mnogo več, če ti ne bi metali polen pod noge na vsakem koraku. :(

    In ja, skoraj edina si dojela poanto… Prednost privadnih šol vidim najprej in predvsem v njihovi večji avtonomiji in možnosti postavljanja smiselnih in življenjskih pravil, ne pa spopadanja z državnim mastodontom za vsako najmanjšo spremembo.

  12. ervinator pravi:

    Zagovarjam sistem koncesij: država lastnikom koncesije odobri toliko sredstev, kot šolanje (enako velja v zdrastvenem sistemu) stane v javnem sektorju. Morda bi bilo smiselno uvesti koncesije dveh tipov, pri čemer bi bile končne cene (in plače) pri prevladujočem tipu navzgor omejene. S tem bi preprečili prehud odtok kvalitetnega kadra iz javnega sektorja.

    Še zanimiv članek o Steinerjevi šoli v Veliki Britaniji:
    http://www.vecer.si/clanek2008022605298336

  13. Sunshine Sunshine pravi:

    @ Ervinator: Hvala za članek! Pri zdravstvu sem jaz za ureditev, kjer bo posameznik sam rihtal “biznis” država pa mu bo izplačala opravljene storitve po veljavnem ceniku. Tako kot zdaj npr. zobozdravstvene storitve na koncesijo. Moram samo še potuhtat kako doseči da ne bodo prali denarja tako da bodo “Opravljali” storitve, ki so čisto nepotrebne. No, ampak zdaj sem pa že off topic. ;)

  14. einstein pravi:

    sunshine tudi ti si zgrešila poanto mojega pisanja. Dejansko se mi zdi, da zasebno šolstvo zagotovo bi pomenilo napredek v kvaliteti končne izobrazbe, ampak je nerealno pričakovati, da pa bodo newage pomembneži v tem videli potencial, kot ga vidiva jaz in ti. Ne se slepiti, trenutna situacija v naši državici je večinoma naravnana po principu “moj otrok je plod moje “vzgoje” in zato ne dela napak” in večinoma enostavno ne bodo hoteli prevzeti krivde za otrokovo neprimerno obnašanje v šoli. Se strinjam, šola si zagotovo lahko privzame malce več pravic (na primer, da naslednje leto danega učenca zavrne, ali celo avtomatično izključi), ampak hkrati tvega da bo nekdo s malce opraskanim egom in polno denarnico svoje življenje posvetil kvarjenju ugleda, kot tudi samega delovanja zasebne šole. Hkrati pa ni običajno, da bi nekdo ugriznil roko ki ga hrani in bi bilo realno pričakovati, da bi se nekaterim malce gledalo skozi prste.

    Zgodba v Angliji in USA je povsem drugačna, tiste šole imajo tradicijo, ki izvira iz časov, ko so bila pravila popolnoma jasna in kjer je bila dovoljena stroga vzgoja. Tam otroci, kot tudi straši (ki so morda celo isti šolo obiskovali) jasno vedo, da izjem ni - prekrški se sankcionirajo in se jim to zdi čisto normalno.
    če pa bi sedaj pri nas startali s takšnimi idejami lahko pričakuje takšna šola najprej medijski linč, potem plaz tožb in nazadnje odvzem dovoljenj s strani ministrstva, ker so njihove metode “nečloveške”

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje zančke: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>