Ne želim biti tako posebna…
Objavil Sunshine, dne 2.05.2008
Spravljam se k temu pisanju in ugotavljam, da je od prejšnje objave pretekla že cela večnost. Na začetku sta se mi vsaka tema in ideja zdeli dovolj dobri za nov post, zdaj se mi ne zdi nobena več. 
No ja, jaz bom danes bluzila in sitnarila, po vaših odzivih pa bom videla kako močno vas dolgočasim. 
Pred tem le še kratek uvod. Pisarno smo preselili na novo lokacijo, tako da sem zdaj vsak delovnik v btcju. Aparat me uboga, zobje se full pridno premikajo, boli še kar znosno, čez nekaj tednov imam pregled pri maksilofacialni kirurginji, tako da izvem kakšna usoda me čaka. Mitjevi starši so se preselili, tako da zdaj on tam kraljuje sam. Problem je le v tem, da sta s seboj vzela posteljo in nimam tam kje za normalno spat. 
No ja, ampak to se bo kmalu rešilo. Zdaj pa zares k temu kar me muči…
Vedno bolj ugotavljam, da brez težav nakupujem samo hrano in pijačo in majčke. Pri vsem ostalem se vedno namatram kot hudič in tega imam počasi resnično poln kufr!!! Z veseljem bi si kdaj kupila kaj lepega in se uredila, hkrati pa mi obleka in dodatki vseeno niso statusni simbol in podaljšek ega in mi je zato preveč zapravljenega denarja za te reči čista potrata. Naj razložim… Moja glava je nenormalno ozka, obraz pa nekako čudno zaobljen. Niti ena očala za odrasle mi v življenju še niso bila prav. Rabim otroške ali mladinske korekcijske okvirje ali sončna očala. Vse lepo in prav. A otroška sončna očala imajo gor medvedke, rožice, pikice, bleščičke… Jaz pa rabim “resna” sončna očala, a v otroški velikosti. Otroški korekcijski okvirji so roza, oranžni, zeleno-modri, rumeno-rdeči itd. Jaz pa rabim nekaj nevtralnega, da grem z njimi lahko tudi na poslovni sestanek.
In tako iščem očala že več kot pol leta. Najdem ENE ustrezno velike in oblikovane okvirje v napačni barvi, me pošljejo na drugi konec Ljubljane kjer naj bi jih imeli, mi jih prodajo pred nosom, jih naročim, ugotovijo da je že lanski model in da ga ne bodo več dobili in moje naročilo enostavno izbrišejo… Jaz čakam in čakam, končno sama pokličem in izvem kaj se je zgodilo, grem spet na prvo lokacijo, mi povejo da dobijo novo pošiljko letošnjih modelov čez en mesec. Čez en mesec kličem, rečejo da so jih ravno dobili, da jih dajo jutri na police in ko pridem pojutrišnjem, ni praktično ničesar več. Pravijo da je tudi njih presenetilo povpraševanje po mladinskih okvirjih in nimajo pojma kdaj dobijo nove in če sploh bo kaj podobnega kar jaz rabim. V optiki Clarus najdem v CELI hali 3(!!!) sončna očala, ki so mi prav. Od teh mi ena sploh niso všeč, druga so preveč športna, tretja pa stanejo 240 €. Jih vseeno želim vzeti, nato pa izvem, da je vmes propadlo 70 € dobropisa, ker je preteklo preveč časa. Jebemti mojo majhno glavo!!!
Zimski plašč sva z mamo iskali dve leti, ker imam ozka ramena in je na meni vse viselo kot na obešalniku. In letos se staremu plašču izteče življenjska doba, mene pa obhaja slabost ob misli na maratone po trgovinah. V nakup hlač se me prisili praktično samo s pištolo na čelu. Imam ozek pas in široka stegna kar pomeni samo dvoje. Ali so mi hlače a) prav čez stegna in preširoke v pasu ali b) prav v pasu in jih skoraj razžene čez stegna. In čevlji… ojoj! Kdo si je izmislil, da morajo vse babe padat na špičake in/ali štrcljaste pete? Kaj se je zgodilo s klasičnimi petami in okroglimi oz. zaobljenimi čevlji? A mi lahko nekdo pove kaj je to za ena tovarniška napaka na podplatu spodnjih čevljev? 
To ni ne tič, ne miš. Ni niti raven čevelj, niti ornk peta. To ni nič!!! To je en lousy excuse za peto.
In zadeva se ne konča niti tukaj. Mi ukradejo torbico in rabim novo denarnico. In jaz pač ne maram predalčkov za kovance, ampak denarnico z brskalnikom. Take sorte, ki jo razpreš in se ob strani lepo dvigne “ograjca” ti pa v miru pregledaš kovance, ne da bi rabil vse stresati ven. Grem na dve lokaciji in povsod imajo 150+ denarnic in skoraj nič zame. Pravijo da “mojih” dobijo full malo in da hitro poidejo. A ne me jebat??? A da bi jih naročili več, če tako hitro poidejo, pa še nikomur ni padlo na pamet? Na prvi lokaciji imajo tak sistem kot želim jaz le mini denarnice in pa tiste ogromne, za katere rabiš skoraj orožni list. Na drugi jih imajo le v dveh barvah, ki ju absolutno ne prenašam in to sta zlata in rjava. Na koncu sem na tretji lokaciji našla nekaj, kar bo služilo namenu in da me pač ne bolijo ravno oči vsakič ko jo vzamem ven.
S torbico je šel po gobe tudi telefon. Sem šla na gsm areno in obkljukala svoje želje. In kaj mi vrže ven?!? Najbrž edini Motorolin model, ki se ga pri nas sploh ne dobi. Just great!!! In zdaj iščem način kako ga najceneje spravit do sebe, ne da bi zraven bankrotirala. A lahko prosim še jaz kdaj profitiram od množične in poceni azijske proizvodnje?? Zakaj ne morem v klinčev H&M, Orsay, Zaro in se obleči ko šus za 100 €. Zakaj moram dati 50 € samo za material za hlače in potem še enkrat toliko za šiviljo in potem te edine uboge hlače gonim dokler mi na riti ne razpadejo? Jaz bi tudi rada šla v optiko na prvem vogalu in si kupila sončna očala za 60 €. In telefon v akciji za 20 €. In čevlje v Massu za 50.
Moje “prekletstvo” je to, da mi je škoda metati stran stotine evrov za cunje, ugodne zadeve pa pač ne pašejo na moje izvenserijske krake in ne ustrezajo mojemu stara-mama-like okusu. In ker bi trpela nositi stvari, ki so mi grde, me pri dobrih 26-ih mama sili in prosi da greva po nakupih zame. Kot eno smrkljico! Ko bom velika in bogata ne bom šmirglala Armanija in Chanela in Diorja. Imela bom svojega “usnjarja”, ki mi bo delal čevlje, denarnice in torbice. Imela bom svojo šiviljo, ki mi bo delala hlače, reklčke, plašče in krila. In tudi sončna očala bom imela narejena po meri. In tehnično robo bom naročala z drugega konca sveta. Ja, točno tako bom naredila! 
EDIT (4.5.2008, 16:10): V Sparu sem si kupila sončna očala za 5,39 €. Skoraj sem umrla od smeha. Za razlog si dobro oglejte spodnjo fotko. 
7.05.2008 ob 12:52
morda pa tema res ni bila primerna, glede na število komentarjev …
7.05.2008 ob 22:32
Hehe, bo že držalo. Pa ne bi rekla, da ni bila primerna (o tem konec koncev odločam le jaz), le zanimiva ni.
Se zgodi tudi meni… 
Ne bo hujšega. 
8.05.2008 ob 08:56
Trep trep trep po ozki rami
Samo pazi na učke!!! Ravno za sončne špegelce sem odmerila nehumano veliko denarja, ker me je strah, da bi mi sonce skozi nekakovostna barvana stekelca poškodovalo oči.
Kot ne najvišji osebek na svetu te lahko razumem, če tvoje tegobe apliciram na svojo izkušnjo z iskanjem primerno dolgih hlač. Je pa vedno opcija izbrati krilo
Res pa je, da se pri Italijanih, Špancih in Francozih, ki so -kot kaže in kot potrjujejo poti v njihove kraje, heh heh- bolj moje rasti, najde celo kaj takšnega, kar mi je prav brez neprivlačnega krajšanja in robljenja.
8.05.2008 ob 09:11
@ dr. Filomena: Hehe, to sem šla pa takoj preverit. Sem šla v optiko in prosila naj preverijo UV zaščito in prepustnost za svetlobo. In oboje štima tip top (kar človeku da malo misliti če so “zaresna” očala res vredna 240 €).
O shoppingu v Italiji pa razmišljam tudi jaz. Če že tu nič ne najdem zase, bom v najslabšem primeru na istem, če ne dobim nič niti tam.
Sem pa že večkrat slišala, da so se tam uspešno oblekli tudi ljudje, ki so tukaj konstantno imeli težave in to mi vpliva malo upanja. 
8.05.2008 ob 19:14
He, he,… wellcome to the club! Sigurno nas je več s podobnim razmišljanjem, samo pisat se nam ne da.
Ko smo ravno pri sončnih očalih in Filomeninem komentarju; enkrat sem istih misli zavil k znancu optiku in povprašal - pa mi je rekel, da so zdaj skoraj vsa očala - tudi tista z uličnih stojnic - dovolj dobra glede UV zaščite in da ni garancije, da so tista za 200 - 300 Eur boljša. Da naj jih kar k njemu prinesem in bo izmeril. To sem tudi že večkrat naredil in bistvenih odstopanj - ne glede na ceno očal - ni bilo.
Sicer pa glede nakupavanja imam priporočilo - poskusi iti le na kratkočasen potep/sladoled/opazovanje nervoznih nakupovalcev/ipd… nekako brez obveznosti. Oz. tudi kadar greš po kaj drugega pomaga če imaš oči odprte za tisto kar potrebuješ.
Npr: zadnjič sem šel iskat tenis žogice in mimogrede domov prišel še s kavbojkami. Še prej enkrat šel spremit sestro ob nabavi kozmetike - in prišel domov z hlačami, ki sem jih po malem iskal že cca. 1 leto…
In obakrat so bile zadeve na razprodaji za neverjetno ceno… skoraj kot bi šel na kosilo!
Podobno s kakšnim puloverjem, jakno,…
Khmmm… res pa je, da imam v telefonu (in v glavi) stalno ažuriran spisek zadev, ki jih (vsaj načeloma) potrebujem.
Control freak, a?
8.05.2008 ob 21:25
Na ta post se ti ne oglašam samo zato, ker vem, da bi ti posvetila 3 stavke, nato pa ostalih 97 porabila za razlago, kako je imeti preveliko glavo in se rediti od dihanja zraka…
Dr. Filomenina ideja o kiklah mi je zelo všeč…
9.05.2008 ob 20:19
Draga moja, kdorkoli ni po jusu, ima probleme. Jaz sem jih imel leta s svojimi onokčinami. Najti hlače, da so bile dovolj dolge in da mi niso zapete padle z riti je bila umetnost.
Dejansko moraš it kam ven, kjer imajo večjo izbiro ne samo kar se tiče artiklov ampak tudi velikosti. Moja prijateljica je tu na NL iskala smučarski kombinezon. Ker je približno tvoje postave, je našla samo enega - otroškega, kričeče roza barve…
In ja, take drobižnice ljubim tudi jaz. Izgubil sem že 3! AAAAA!
14.05.2008 ob 22:31
@ Rok-11: Saj sem jaz tudi predvidevala, da čisto edina na svetu s to težavo tudi ne morem bit.
Samo če nihče nič ne reče, potem si lahko samo mislim, ne pa vem. 
Kar se tiče očal, me pa mnenje tvojega znanca ne preseneča. V te reči sicer nisem bila popolnoma prepričana in tudi optik mi ni direktno in dobesedno tako rekel. Kljub temu pa niso mogli nič povedati proti kvaliteti in zaščiti mojih šipc. Seveda so potem začeli govoriti o kvaliteti in trpežnosti plastike ter modernosti okvirjev, a to bom pač presojala in ugotavljala sama.
Nasvet glede nakupovanja kot kratkočasnega potepa bi pa znal celo delovati. Če bi jaz kdaj slučajno pohajkovala po štacunah / shopping centrih. Ampak tega ne počnem.
Kadar grem, grem samo namenoma in takrat izgubljam živce, za kratkočasenje pa praviloma izberem druge lokacije in dejavnosti. 
P.S. Control freaki ste običajno fajn!
@ Alcessa: Preveliko glavo? A si zato, da dava najini glavi skupaj in užgeva eno aritmetično sredino.
Bi bili gotovo obe bolj veseli in boljše opremljeni z raznimi dodatki za na bučo. 
@ Ambala: Me sploh ne čudi. Sem se na lastne oči prepričala, da si pravi dolgin. Zdaj sem že od precej ljudi slišala pohvale o ponudbi čez mejo, tako da bo očitno res treba enkrat načrtno iti v shopping spree.
Btw, glede na barve otroških modelov robe me sploh ne čudi, če kak mali faše epileptični napad od hudega. Ampak zdaj bom za trenutek nehala šimfati, ker imam jaz otroška očala običajne temno sive barve.
22.05.2008 ob 10:38
Zelo sem se zabavala ob branju tegale posta. Se čuti v ozadju, kako besniš. Jaz imam pa kratke noge in imam morda ENE hlače, ki jih nisem krajšala. S krilom se celo tega ne da rešiti, ker ti seže pod kolena in si stara-mama-like. Glede očal pa - ne nosim otroških (zaenkrat mi je uspelo na drug način), ampak moj optik vedno potegne na plano tiste male, za ozke obraze. Izbira je sicer manjša, a ponavadi mu uspe. Sicer pa je tudi moja glava majhna in nosim otroške kape. Za pozimi ni tako hudo, če je kakšna epileptični-napad-povzročujoča barva, te vsaj opazijo na smučišču.
Rok-11 je pa mislil, da ko boš šla v BTC kupovat očala, poglej v sosednjo izložbo in mordfa boš našla kavbojke. Sicer pa verjamem, da ne boš hodila kar tako malo v šoping, če pa VEDNO so neke potrebe.
Srečno v prihodnje. Imaš pa vsaj mega sončna očala, kakršnih si navadni smrtniki ne privoščimo
30.05.2008 ob 00:19
Joj, jaz imam pa predolge noge pa prekratke roke. Glavna težava pa je ta, da za mojo velikost (ki niti ni tako neizmerno izven standardna) in mojo težo (ki sploh ni nevemkaj za dolpast) v vseh teh Zarah-Marah itak ne najdem nič, kar bi lahko nataknila kam drugam, kot na mezinec leve roke.
Moja rešitev je ta, da si oblačila včasih sešijem sama, včasih dam šivat šivilji, včasih pa celo kaj najdem v trgovini, a pri tem vedno kupim nekaj, kar nosim kar nekaj let. Vse skupaj pa vedno dopolnjujem z nakitom - ki mi je vedno prav :), torbicami, za katere mi je vseeno kakšne žepe in kje jih imajo, čevlji, kjer me pete sploh ne zanimajo in jih je v moji majceni (hvalabogu) številki itak vedno dovolj na zalogi, pa očali, ki pa tudi v veliki večini pašejo na mojo po jusu (očitno) narejeno glavo.
Pa, please piši še kaj! Obljubim bom pridno komentirala.
1.06.2008 ob 23:19
@ Mars: Če sem pa res na trenutke besna.
Ampak veš kako sem zdaj ponosna na svoje nekaj-fičnikov-vredne-špegle. 
Za vsako figo si jih tlačim na bučo. 
S hlačami imam pa tudi jaz težave. Kar nekaj sem si jih enostavno dala delat po starih krojih, ko sem enkrat po čudežu našla ustreznega. Komaj čakam da odpikam diplomo in študij in se zančnem učiti šivanja. Potem bom pa jako mnogo fancy in bodo vse moje želje uslišane. Right! Po nekaj kilometrih prakse seveda. 
@ Saška: Hehe, še ena, ki ni po jusu.
Če znaš šivati je to že full vredo, kar lahko vsaj kaj popraviš če ni okej, če že ne znaš iz nule morda naredit reklca ali srajce ali česa kompliciranega. Za nakitom se pa jaz še ne oziram, ker se nimam niti dovolj volje urediti do te mere, da bi zadevo nadgrajevala z nakitom. To pride na vrsto kasneje. 
Upam, da kmalu.
Drugače imam pa ravno v delu post o vtisih s 13. Slovenske marketinške konference. Se bom zate potrudila in ga poskusila sproducirati nekoliko hitreje.
8.09.2008 ob 19:13
Sem šele zdaj opazil tvoje objave iz preteklih mesecev, ker so na SiOLu spremenili RSS feed, in mi brskalnik ni pokazal novih objav na tvojem blogu! Tudi sedaj pravi, da “Feeds with DTDs are not supported”, tako da bom moral zgleda kar peš do tvojega bloga pa po starem prečekirat, če je kaj novega…
Drugače pa, če so oblačila tako komplicirana in te toliko stanejo - mogoče pa ugotoviš, da ti custom izdelava prihrani čas kot tudi stroške. Če si najdeš mogoče kako šiviljo, ki živi kje na vasi, in ne rabi odplačevati hipoteke v višini nekaj sto tisoč evrov…
8.09.2008 ob 22:16
@ Denis: Ma ja, na Siolu so zadnje čase nekam dosti kvačkali s temi blogi.
Upam, da bo uspelo stlačiti tole mojo spletni štalco v kak RSS reader. 
Kar se oblek tiče imam pa že razvit bojni plan - po diplomi si kupim šivalni stroj, odidem na tečaj in si sama začnem delati najboljše in najlepše custom made obleke. 