Katastrofa! Minilo je že več kot deset dni od zadnjega posta in sama s sabo zaradi tega nisem nič preveč zadovoljna. Ta teden sem na dopustu, ki ga preživljam kar doma (long story… to make it short: pred enim tednom sem zvedela, da mi je edina šansa za dopust do sredine septembra ta teden in nisem imela časa nič posebnega splanirat - gre pa še za lanski dopust). Izkoriščam ga jako plesno: nedelja salsa na Kodeljevem, ponedeljek v Sistiani pri zahodnih sosedih, sreda pri Figovcu in danes pade še Tivoli. Jutri grem malo na morje, tako da v soboto sledi še News Cafe v Bernardinu. Pridno tudi že cel teden sprehajam kužke. Btw, če ima kdo kake deke, odeje, povodce, ovratnice, igrače ali pa kak euro odveč - na plan z njim! Obljubim da bom dostavila direktno v prave šape.

Pa dovolj nakladanja. Iz meni nepoznanega razloga sem se odločila, da napišem nekaj več o mojem odnosu do alkohola. Piva od nekdaj ne maram. Sumim, da je to močno povezano z mojim odporom do grenkih okusov. Tudi vina ne maram. Pri tem pa ne vem kaj je razlog. Baje nisem imela z njim nikoli slabih izkušenj, a enostavno mi je ogabno. Že od vonja mi gredo kocine pokonci, ne prenesem ne šampanjca, ne mošta. še skisanega vina uporabljenega na solati ne. Kot lovski pes začutim tudi vsako kapljo vina dodanega v hrani. Pa niti ne poskušajte z: “Nisi še poskusila pravega šampanjca/vina/mošta…”. To so poskušali že mnogi pred vami, rezultat pa je bil vedno isti - bljaaaaak! Preberi preostanek članka »

Maslo. Putr po domače rečeno. Pire z maslom namesto margarino je čisto drugačen. In jajčna omleta pečena na putru prav tako. Ko se greje na ognju ga zavoham že na daleč in se mi začnejo cediti sline. Jem ga zelo zelo poredko, malo zaradi kalorij, malo zaradi tega, ker ga porabimo tako malo, da se preostanek vedno pokvari, malo pa zato, ker ga je težko mazati na kruh če je direktno iz hladilnika (se pa nikoli ne spomnim ga prej dati na toplo). Sem in tja, ko ga imamo iz kakšnega razloga doma, si za zajtrk privoščim puhast bel kruh, opremljen z “listki” hladnega putra in zraven skodelico vročega kakava. Mmmmmm!

Rože. Pa niti ne toliko tiste v teglcih, ker nisem ravno skrbna pri tem. Mnogo bolj pri srcu so mi rože v naravi in
take v šopkih. Rada jih dobivam, marsikdaj pa si jih kupim tudi sama, kadar me pot zanese čez cvetlično tržnico. Včasih se kar ne morem načuditi tej popolnosti, ki jo ustvarja narava. Žive barve, listki v stotih oblikah, estetika na vrhuncu. Nekatere so drobne, nežne in krhke, spet druge so mogočne, pokončne in ostre. Vsem pa je skupno to, da se enostavno čudovite. Med najljubšimi rožicami so mi turški naglji, spominčice, živo modre hortenzije in sončnice. Preberi preostanek članka »

Po blogosferi se širi nova veriga. Upam, da to ne bo zdaj postala “modna muha” in bo vsak s petimi minutami preveč časa začel vsiljevati ljudem pisanje o 5 naj jedeh, 6 naj pesmih, 3 največjih napakah, 9 najbolj zoprnih zvezdnikih itd. Tokrat se mi (enako kot prejšnjič) zadeva zdi prav zanimiva tema za pisanje, tako da sem žogico sprejela. Najprej me je zadolžila Katarina, nekaj dni kasneje pa še Saša. Obe sta krasni ženski in super mami in priznam, da se mi zdi lepo da sta se spomnili name. V razna grozodejstva povzročena s prekinitvijo verig ne verjamem, tako da si bom pravila malo prikrojila. Pisala bom o sanjah kar tako. In morda jih ne bo pet. In ni nujno da bom koga pofočkala. We’ll see. Preberi preostanek članka »

Pa sem le prišla tudi do tega posta. Čaka me že vse od Blogresa (ja, ja, kmalu bo en mesec od tega ). Tam se je imelo zgoditi za moje pojme izjemno zanimivo predavanje Dejvija Kolarja (skoraj 40 min, odsvetujem tistim na počasnih povezavah) o pravnih vprašanjih za blogerje. Prezentacijo si lahko pogledate na Slideshare-u. Razčistili smo nekaj precej pomembnih dilem. Content providerji SMO odgovorni za vsebino, v kolikor imamo nad njo nadzor in odločamo o objavi ali umiku. Če nadzora nimamo, odgovarja “lastnik”, t.j. tisti, ki nadzor ima (recimo ponudnik gostovanja). Komentator opcije nadzora v večini nima in zato smo mi pravno odgovorni za njihove umotvore. Odgovornosti nas ne odreši niti disclamer tipa “mnenja komentatorjev niso nujno enaka mnenju avtorja in zanje ne odgovarja”.

Bottom line… ponudnik vsebin polno odgovarja za vsebine, ponudnik gostovanja pa le od trenutka ko zve za protipravno dejavnost. Pravno za vsebino lahko odgovarjamo na področjih osebnih, tajnih in zaupnih podatkov, poslovnih in poklicnih skrivnosti, davčnih in statističnih tajnosti, vodenja uradnih postopkov, intelektualne lastnine, informacij javnega značaja ter dobrega imena in časti (razžalitev, klevetanje, obrekovanje). Večina stvari mi je jasnih, kost v grlu pa se mi zatakne pri zadnji postavki - dobro ime in čast in ostale pritikline. Najbrž ste ob vtisih z Blogresa že kje prebrali pikro pripombo, da je absolutno varno pisati samo o vremenu - nikakor pa ne tudi o vremenkotih. Pa bom opisala malce bolj natančno kje me čevelj žuli… Preberi preostanek članka »

Alcessa me je določila, da moram nadaljevati blogersko verigo in napisati 7 naključnih dejstev o sebi. Seveda mi ni treba dvakrat reči, je pa hudič ker to pomeni, da bodo ostale stvari na spisku morale počakati še malo. Šment, en post čaka že od Blogresa, kjer se mi je porodila ideja zanj. Malo sem se ukvarjala z idejo ali naj napišem stvari, ki jih drugače o meni najbrž nikoli ne bi zvedeli, take o katerih bo zabavno brati ali take, za katere jaz hočem da jih veste o meni. Nastal bo najbrž en miks vsega trojega, kaj spada v katero kategorijo pa uganite sami. Preberi preostanek članka »